Tiskane izdaje
Mednarodni festival Kino Otok bo med 1. in 5. junijem v Izoli in deloma Ljubljani prikazal nov nabor igranih in dokumentarnih filmov z različnih koncev sveta, ki v ustaljeni filmski industriji niso tako opazni.
Čeprav 12. izdaja ni bila zastavljena tematsko, sta se, kot napovedujejo organizatorji, izkristalizirali dve rdeči niti: človeško dostojanstvo in ženske tematike.
»Radi imamo filme, ki imajo svojstven, drugačen izraz in oster pogled ter iščejo realnosti tako v lokalnem kot širšem okolju,« je na novinarski predstavitvi v Ljubljani povedala selektorica filmskega programa Varja Močnik.
Rdeča nit letošnjega festivala bi po njenih besedah lahko bila, da živimo v svetu, v katerem ni treba pogledati daleč, da bi opazili, da ga obvladujejo »neke mračnjaške sile«, ki teptajo človekovo dostojanstvo, na drugi strani pa majhne skupine in iniciative ter umetnost iščejo njegove ostanke.
Na sporedu bodo tako igrani kot dokumentarni filmi ter filmi, ki se gibljejo med obema zvrstema. Dokumentarci so po mnenju Močnikove še kako pomembni v današnjem času, ker raziskujejo svet, ki ga v medijskih poročilih ni mogoče videti.
Močna zastopanost režiserk
Močno zastopane bodo tudi režiserke. Italijanka Alina Marazzi se bo predstavila s tremi filmi, med drugim z dokumentarcem o svoji mami Za samo eno uro s teboj in dokumentarcem o emancipaciji žensk v italijanski družbi Tudi vrtnice hočemo.
Z žensko tematiko obarvan bo tudi prvenec Gora izraelske režiserke Yaelle Kayam, ki govori o osvoboditvi telesa in duha v tradicionalni družbi. Film Zora tretje režiserke Laile Pakalnina pa se, nasprotno, nanaša na zgodovino nekdanje Sovjetske zveze in njeno filmsko tradicijo.
Festivalske sekcije in lokacije ostajajo enake. Program na Manziolijevem trgu bo uvedel Ribji spev, v katerem portugalski avtor Joaquim Pinto portretira življenje ribičev v zelo neprijaznem okolju. Poleg Gore in Za samo eno uro s teboj bosta na platnu pod zvezdami prikazana še filma Jagnje etiopskega režiserja Yareda Zelekeja o tradicionalni družbi nekega oddaljenega sveta, V imenu ljubezni italijanskega režiserja Giuseppeja M. Gaudina o neapeljskem okolju in ženski, razpeti med širšo in ožjo družino, ter dokumentarec Flotel Evropa Vladimirja Tomića o migrantih in vojni v Jugoslaviji.
Zadnji film na Manziolijevem trgu bo posvečen 20-letnici Slovenske kinoteke: videti bo mogoče Sence pozabljenih prednikov Sergeja Paradžanova iz leta 1965 na izvirnem 35-milimetrskem formatu.
Tudi na Kino Otoku migracije
Skozi selekcijo se je po besedah Močnikove izkazala tudi tematika migracij. Te se bodo dotikali filmi Destinacija Srbistan Želimirja Žilnika, Lampedusa Petra Schreinerja ter Amdul in Hamza srbskega režiserja Marka Grbe, ki bodo prikazani v sekciji Dobri sosedje. Med njimi je Močnikova kot zanimivega izpostavila še film 14 kolutov avtorjev iz 14 držav, ki so posneli kratke filme o svojem mestu.
Program je po selektoričinih besedah »zelo gost in raznolik«. V njem bosta prostor našli tudi delavnici za otroke in mlade v smislu filmske vzgoje, med drugim s projekcijo domačega filma Čisto pravi gusar Antona Tomašiča iz leta 1987.
Šest filmov letošnje izdaje bo mogoče videti tudi v Ljubljani.
