Na Sarajevskem filmskem festivalu rekordna slovenska udeležba

Na sovoznikovem sedežu avtomobila sedi moški. V obleki in kravati, z lasmi, polizanimi nazaj, z imenom, ki ga pozna vsa Evropa: Thomas Mann. Da, tisti Thomas Mann, nemški pisatelj in nobelovec, goreč nasprotnik militarizma in totalitarizmov vseh vrst. Ob njem, z rokami na volanu, sedi njegova hči Erika.

Pod pripoved o očetu in hčeri, ki se na poti čez povojno Nemčijo soočata ne le z vprašanji zgodovine, identitete, svobode in družine, pač pa tudi odgovornosti, ki jo imajo umetniki in javni intelektualci, se podpisuje znameniti poljski filmski režiser Paweł Pawlikowski, ki z Očetnjavo sklepa trilogijo, v katero sodita še filma Ida (2013) in Hladna vojna (2018).

Očetnjava, ki jo je Pawlikowski zasnoval na odseku romana Čarodej (The Magician) irskega pisatelja Colma Tóibína in v kateri v glavnih vlogah sijeta Hanns Zischler in Sandra Hüller, je avtorju prinesla nagrado za najboljšega režiserja v Cannesu, odprla pa bo tudi 32. Sarajevski filmski festival, ki se bo godil med 14. in 21. avgustom (projekcije se bo po napovedih udeležil tudi režiser).

Selekcijska ekipa festivala si je tokrat ogledala skupno 1215 filmov, od tega 210 celovečernih igranih, 305 dokumentarnih in 700 kratkih igranih filmov ter študentskih kratkih filmov, v boj za srce Sarajeva pa se jih podaja 51. V štirih tekmovalnih programih bo imelo kar 21 filmov v Sarajevu svetovno premiero, šest mednarodno, eden evropsko, 23 pa regionalno.

Žiriji glavnega tekmovalnega programa letos predseduje angleška igralka Emily Watson, ki bo ob tem prejela častno srce Sarajeva, slednjega pa bodo deležni še mehiški igralec in režiser Diego Luna, iranski režiser Asgar Farhadi, bosansko-hercegovski igralec Emir Hadžihafizbegović in ameriški igralec Woody Harrelson.

V nedeljo bo v Sarajevu svetovno premiero doživel celovečerni film scenaristke in režiserke Urše Menart Vse, kar je narobe s tabo. FOTO: promocijsko gradivo

Celovečerec Urše Menart

Letošnja festivalska edicija prinaša rekordnih 16 filmov in eno serijo s slovensko udeležbo, pri čemer bo v nedeljo v Sarajevu svetovno premiero doživel celovečerni film scenaristke in režiserke Urše Menart Vse, kar je narobe s tabo. Po prvencu Ne bom več luzerka (2018) se avtorica vrača z intimno dramo o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini, pred nas pa privede Marušo, ki se po smrti matere, za katero je skrbela, počuti izgubljeno. Na spletu se poveže z Aljo, medicinsko sestro, ki živi v majhnem obalnem mestu v Nemčiji in s katero si delita smisel za humor, pa tudi marsikatero težavo; toda srečanje v živo njuno prijateljstvo kmalu postavi na preizkušnjo.

Kot je dejala Urša Menart, je »vesela, da lahko Vse, kar je narobe s tabo končno pokažemo občinstvu in da se bo to zgodilo prav na sarajevskem festivalu, ki je film podprl že med njegovim nastajanjem«. Ob tem je dodala, da celovečerec, v katerem v glavnih vlogah nastopata Anuša Kodelja in Klara Kuk, »prepleta intimnost, humor ter ranljivost človeških odnosov v sodobnem svetu, v katerem smo ljudje vse bolj osamljeni«.

Tekmovalni program celovečernih filmov sicer letos obsega devet filmov; kot je dejala njegova selektorica Elma Tataragić, bodo izbrani filmi ponudili »bogato panoramo sodobne regionalne kinematografije, ki sega od intimnih družinskih dram in zgodb o odraščanju do socialnega realizma ter formalno drznih avtorskih del«. Pri tem pa »dejstvo, da se pod šest od devetih filmov podpisujejo režiserke, ne priča le o umetniški raznolikosti letošnjega programa, temveč tudi o vse močnejšem in raznolikem avtorskem glasu, ki oblikuje prihodnost regionalne kinematografije«.

Planina Biljane Tutorov in Petra Glomazića nas popelje na odročne višave največjega pašniškega območja na Balkanu, kjer mati in hči ponosno branita svojo planino in tradicijo. FOTO: promocijsko gradivo

Čas v zaporu – in po njem

V tekmovalni program igranih celovečernih filmov so se uvrstile še štiri slovenske manjšinske koprodukcije – »17« makedonske režiserke Kosare Mitić, Male stvari hrvaškega režiserja Zvonimirja Jurića, Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume ter Sramota in denar kosovskega režiserja Visarja Morine –, v dokumentarnem tekmovalnem programu, v katerem je izmed 305 prijavljenih pristalo 22 izbranih filmov, pa najdemo tudi Ko pridem ven Metoda Pevca.

Dokumentarec, ki je na 28. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado občinstva, je leto in pol nastajal v zaporu na Dobu, kjer so obsojenci za najtežja kazniva dejanja skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni.

Kot je dejal Pevec, ki je film posnel v sodelovanju s psihiatrom Vladimirjem Miloševićem, Ko pridem ven ne išče preprostega odgovora na vprašanje, kako nastane kriminalna identiteta, pač pa pod plastmi krivde, dediščine nasilja in odgovornosti odkriva potrebo po ustvarjalnosti, bližini in smislu. Kajti »vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači«.

Kot ženska težavna, kot režiserka še težavnejša

V dokumentarnem tekmovalnem programu si bo mogoče ogledati še slovensko manjšinsko koprodukcijo Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića, ki nas popelje na odročne višave Sinjajevine, največjega pašniškega območja na Balkanu v Črni gori, kjer mati in hči ponosno branita svojo planino in nomadsko pastirsko tradicijo pred vzpostavitvijo vojaškega poligona Nata.

Kot dejala selektorica sekcije Rada Šešić, »letošnji izbor odraža impresivno vitalnost in izjemno ustvarjalno vizijo dokumentarne produkcije v regiji. Izbrani filmi so v svojem izrazu intimni, hkrati pa nedvomno politični. Pričajo o vztrajnosti posameznikov in skupnosti, ki se ne pustijo utišati ter se upirajo utrjenim sistemom moči.« Tudi v tej sekciji so »več kot polovico izbranih filmov režirale in producirale ženske, kar odraža pomemben premik v perspektivah ter odpira ustvarjalne prostore, ki so bili dolgo časa pretežno v domeni moških«.

Poleg tega se »filmski ustvarjalci in ustvarjalke suvereno poigravajo z različnimi filmskimi žanri, prehajajo med dokumentarnim in igranim filmom ter prepletajo animacijo, arhivsko gradivo in poetične filmske prijeme. Svoje filmske izraze oblikujejo z izvirnostjo, čustveno močjo in pogosto tudi s kančkom humorja. Ti filmi skupaj ponujajo relevantne, aktualne in globoko človeške perspektive na svet, v katerem živimo.«

Očetnjavo je Pawlikowski zasnoval na odseku romana Čarodej (The Magician) irskega pisatelja Colma Tóibína; v njej v glavnih vlogah sijeta Hanns Zischler in Sandra Hüller. FOTO: promocijsko gradivo

Kriminalist in varnostnica

V Sarajevu bo v sklopu programa Open Air Premiere svetovno premiero doživel tudi Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta, v katerem kriminalist po dolgih letih sreča svojega odtujenega brata, kar sproži verigo dogodkov, ki njuna življenja postavi na glavo, na ogled pa bosta med drugim še film Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja ter slovenska koprodukcija Virus patološke dobrote režiserja Predraga Ličine.

Tudi v tekmovalnem programu kratkih igranih filmov se bosta predstavila dva slovenska, Kozmonavti režiserja Lea Černica in slovenska manjšinska koprodukcija Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović, program Teen Arena pa prinaša svetovno premiero filma Gajin svet: Sledi mi režiserja Petra Bratuše, tretjega dela te priljubljene družinske komedije, ter kratki film Psi brez sanj režiserja Hanisa Bagashova v slovenski koprodukciji.

Poleg številnih filmov se bo na sarajevskem festivalu predstavila tudi slovenska nadaljevanka Trezor, za katero so scenarij napisali Matevž Luzar, Stefan Bošković in Miha Hočevar, pod režijo pa se podpisuje Luzar. Kot poudarjajo ustvarjalci, v nadaljevanki »spremljamo varnostnico Sonjo, ki je v času ropa dežurna v trezorju, in njeno zgodbo, ki pripoveduje o tem, kaj se lahko zgodi, če se mali človek znajde v kolesju mehanizmov politike in kapitala«.