Najbolj pritegne nekaj drame in osebna zgodba

Slovenci imamo ljubezen do gora zapisano v genih, zato razprodane projekcije na Festivalu gorniškega filma ne presenečajo. 
Objavljeno
18. februar 2019 08.40
Posodobljeno
18. februar 2019 08.40
Film GreGor oriše življenjsko pot vrhunskega športnega plezalca Gregorja Selaka. FOTO: Arhiv FGF
Popolnost ali smrt. Brez vrvi. Eden od največjih športnih dosežkov vseh časov, s katerim je Alex Honnold postavil ultimativen standard. Fantastičen, intimen in brezkompromisen portret plezalca, ki se pripravlja na uresničitev življenjskih sanj – vzpon prek najbolj slavne stene na svetu, 900-metrskega El Capitana v dolini Yosemite. Brez vrvi. Free Solo.

Zveni kot dramatičen uvod v holly­woodsko uspešnico, gre pa za kandidata za letošnjega oskarja v kategoriji najboljših dokumentarnih filmov in prejemnika bafte. To je najtežje pričakovana filmska zgodba letošnjega leta – portret Honnolda, ki je junija 2017 brez varovanja v treh urah in 56 minutah preplezal smer Freerider in se zapisal med največje. Prav s filmom Free Solo se nocoj začenja 13. festival gorniškega filma (FGF), ki bo k nam pripeljal vrhunske ­predavatelje, na velika platna (kino)dvoran pa veličastne in osupljive podobe domačih in tujih gorstev. Ker imamo Slovenci ljubezen do gora zapisano v genih, je navdušenje nad kakovostnim programom FGF pričakovano, na to kažejo tudi razprodane predstave za nekatere dokumentarne bisere.

image
Andrej Štremfelj na Everestu leta 1979. FOTO: Arhiv FGF


Kandidat za oskarja


Do nedelje bo na štirih prizoriščih – v ljubljanskem Cankarjevem domu, Mestnem kinu Domžale, celjskem Mestnem kinu Metropol in Linhartovi dvorani v Radovljici – na ogled vrsta najnovejših gorniških filmov, med drugim Manaslu, ki temelji na življenjski zgodbi rekorderja Everesta Hansa Kammerlanderja, ki je v nesreči na Manasluju izgubil najboljša prijatelja, Dawn Wall, Sveta gora, Zeleni Everest, ki odstira razsežnosti okoljske tragedije v Nepalu, Era Adama Ondre, filmsko popotovanje z enim od največjih športnikov našega časa, ki premika meje človeških zmogljivosti, in Življenje z gorami, če omenimo zgolj nekatere.

V naboru 32 filmov je tudi pet zgodb domačih ustvarjalcev: Nepoškodovane Rožleta Bregarja, GreGor Mihe Kačiča, Tineta Škrbeca in Aliasha Tepine, Lukomir, moj dom Mance Filak in Žige Goriška, ki prikazuje tradicionalno pašniško življenje na pobočjih Bjelašnice. Občinstvu se bosta predstavila filma Utrinki iz Drašnic Anje Bečan ter Onkraj stereotipov Tine Lagler, ki bo ponudil na ogled kolesarsko pustolovščino osmih deklet.



Direktor festivala Silvo Karo je dejal, da filmi o gorski naravi in kulturi z zgodbami o drugačnem načinu življenja v odmaknjenih gorskih vaseh ter z močnimi naravovarstvenimi sporočili čedalje pogosteje pritegnejo tudi širšo javnost, ne le plezalcev in planincev. V čem je njihova dodana vrednost?

»Dober alpinistični film, ki vsebuje nekaj drame, presunljivo osebno zgodbo, najbolj pritegne obiskovalce. Tudi plezalni so lepo sprejeti, sploh če imajo dodano vrednost v smislu tehnične in vsebinske izdelave,« je povedal Karo. Kljub temu je v ospredju še vedno zgodba oziroma sporočilnost filma, ki ostane z gledalci še dolgo po koncu ogleda.

image
Andrej Štremfelj bo jutri predaval o odpravi na Everest leta 1979. FOTO: Dejan Javornik


Andrej Štremfelj o odpravi na Everest


Organizatorji festivala, ki je član Mednarodne zveze gorniškega filma, so poleg filmov letos v program nanizali tudi šest predavanj, predstavitev knjige in okroglo mizo. Številka, za katero se skrivajo nenadkriljiva imena svetovnega alpinizma. Že na začetku – jutri – bo »udaril« letošnji dobitnik zlatega cepina za življenjsko delo Andrej Štremfelj. Obujal bo spomine na zgodovinsko odpravo na Everest; maja bo namreč minilo natanko 40 let, odkar sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca (Jugoslovana) stala na 8848 metrov visoki strehi sveta.

Da bodo z njim na odru tudi vsi še živeči člani odprave iz leta 1979, Marko Štremfelj, Stipe Božić, Tone Škarja, Viki Grošelj, Ivan Kotnik, Roman Robasa, Stane Klemenc, Vanja Matijevec in drugi, ki so skupaj garali za jugoslovanski Everest, je v prid ne le predavanju, temveč tudi festivalu. Širina, s katero Silvo Karo z ekipo bedi nad dogodkom, je malodane otipljiva.

»Vsebina gorniških festivalov se iz leta v leto širi in danes spadajo med gorniške filme izdelki, ki se ne ukvarjajo le s konkretnim športnim udejstvovanjem v hribih, čeprav so plezalni, alpinistični in avanturistični filmi še vedno pogosto zastopani in med gledalci priljubljeni, ampak tudi z varovanjem in ohranjanjem gorske narave, življenjem ljudi v hribovitih predelih in trajnostnim razvojem v gorskem svetu,« je pojasnil Karo, ki mora biti ves čas na tekočem s filmskimi novostmi.

image
Aleš Česen in Luka Straža sta premagala karakorumskega sedemtisočaka. FOTO: Arhiv FGF


Po Štremflju Česen in Stražar, Marija Jeglič in Haley


Poleg Štremfljevega obujanja spominov velja omeniti predavanje Aleša Česna in Luke Stražarja, katerih vzpon na sedemtisočak Latok I je lani odmeval v alpinistični srenji, pa tudi sicer, saj je to bil šele drugi uspešni vzpon na to goro. S sliko in besedo se bo predstavila Marija Jeglič, 27-letna perspektivna alpinistka, članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (Smar), ki se lahko pohvali z zavidljivo bero vrhunskih vzponov. Svojo zgodbo bodo delili z občinstvom tudi športni plezalec Klemen Bečan, ki je v Dalmaciji prvi preplezal najtežjo večraztežajno smer v tem delu Evrope, pa ameriški alpinist Colin Haley, rekorder po številu vzponov na Fitz Roy, Cerro Torre in Torre Eger, ter avstrijski alpinist Hansjörg Auer, mojster soliranja najzahtevnejših smeri.

Filme, ki se bodo potegovali za nagrado v več kategorijah – alpinizem, plezanje, gore, šport in avantura, gorska narava in kultura –, bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija. Sestavljajo jo Španec Javier Barayazarra, predsednik Mednarodne zveze gorniškega filma, najuspešnejši hrvaški alpinist in filmski ustvarjalec Stipe Božić ter argentinski Slovenec Marko Magister, industrijski oblikovalec, fotograf in snemalec. Mimogrede: lani je prvič v dvanajstletni zgodovini festivala prejel glavno nagrado slovenski film, in sicer Zadnji ledeni lovci Rožleta Bregarja in pokojnega režiserja Jureta Breceljnika.

image
Devetdesetletni Rado Kočevar bo pripovedoval, kako so ga pred skoraj petinsedemdesetimi leti očarale gore. FOTO: Arhiv FGF


Nagradni sklad je v primerjavi z drugimi mednarodnimi festivali dokaj skromen, giblje se okrog 6000 evrov, a zveneča imena, ki se ­pripeljejo v Ljubljano in njeno okolico, so dokaz, da je v ospredju umetnost, neustavljiva želja po tem, da bi si film ogledalo čim več ljudi.

Ne glede na to, koga bodo člani žirije tokrat okitili s titulami najboljših, boste imeli edinstveno priložnost, da uživate v pogledu na visokogorsko cvetje, snežne in skalnate očake, v pogledu na svet, ki je lahko ravno tako krut, kot je lahko presunljiv, osupljivo lepoto sten in brezen, na katere boste zrli brez višinske bolezni in snežne slepote, v udobnem mehkem naslanjaču kinodvorane. Teden dni ste lahko v gorah, tudi če v resnici ne boste tam, kot smo omenili že pred kratkim.