Otvoritev Liffa 2019: V mestu je Abel Ferrara
Časti in zasluge ter zaslužni častni gostje ob otvoritvi filmskega festivala.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
V zgodovini Ljubljanskega filmskega festivala se ni prav pogosto dogajalo, da bi filmsko občestvo s svojo prisotnostjo na uvodni ceremoniji počastil sam predsednik države. Po tridesetih letih pa smo dočakali tudi to. Predsednik Borut Pahor je na oder Linhartove dvorane stopil kot častni pokrovitelj festivala, da bi generalni direktorici Cankarjevega doma Uršuli Cetinski izročil pisno zahvalo za pretekle dosežke.
Počaščena prva dama slovenskega hrama kulture je zasluge takoj delila naprej in prvi dami Liffa Jelki Stergel predala posebno zahvalo za razvoj in promocijo filmske umetnosti v Sloveniji. Nato je zavladala tišina – nastopili so Silence, potem pa je oder s svojo karizmo napolnil častni gost, newyorški filmar Abel Ferrara, ki se je posebej za to priložnost pustil zvabiti iz Rima, kjer domuje. Uvodni film festivala Tommaso je namreč njegov, in kot smo videli, z zgodbo, ki briše mejo med dokumentarnim in fiktivnim, najintimnejši film do zdaj.
V njem je Ferrara že šestič sodeloval s svojim igralskim alteregom oziroma, kot je povedal Patriciji Maličev za Sobotno prilogo, »svojo srečo« Willemom Dafoejem. Priznani režiser je bil nad sprejemom ganjen. Dejal je, da je lepota filmskega jezika v tem, da ga razume ves svet. In kot da vse našteto ne bi bilo dovolj, se je na platnu prikazal še sam Dafoe in se v posnetem videonagovoru polni dvorani opravičil, da ne more biti z nami. Zgledna popotnica za prihodnjih enajst filmskih dni.
Počaščena prva dama slovenskega hrama kulture je zasluge takoj delila naprej in prvi dami Liffa Jelki Stergel predala posebno zahvalo za razvoj in promocijo filmske umetnosti v Sloveniji. Nato je zavladala tišina – nastopili so Silence, potem pa je oder s svojo karizmo napolnil častni gost, newyorški filmar Abel Ferrara, ki se je posebej za to priložnost pustil zvabiti iz Rima, kjer domuje. Uvodni film festivala Tommaso je namreč njegov, in kot smo videli, z zgodbo, ki briše mejo med dokumentarnim in fiktivnim, najintimnejši film do zdaj.
V njem je Ferrara že šestič sodeloval s svojim igralskim alteregom oziroma, kot je povedal Patriciji Maličev za Sobotno prilogo, »svojo srečo« Willemom Dafoejem. Priznani režiser je bil nad sprejemom ganjen. Dejal je, da je lepota filmskega jezika v tem, da ga razume ves svet. In kot da vse našteto ne bi bilo dovolj, se je na platnu prikazal še sam Dafoe in se v posnetem videonagovoru polni dvorani opravičil, da ne more biti z nami. Zgledna popotnica za prihodnjih enajst filmskih dni.
...
