Počiva jezero v tihoti

Na Liffu so v soboto premierno predstavili dva dela tv-serije, posnete po literarni uspešnici Jezero pisatelja Tadeja Goloba

Objavljeno
18. november 2019 09.00
Posodobljeno
18. november 2019 09.29
Jezero je nova kriminalna serija Televizije Slovenija. Na fotografiji Sebastian Cavazza in Nika Rozman. Foto arhiv Liffa
Izjemno lepo posneta nadaljevanka, ki je nastala v produkciji Televizije Slovenija (producent je Janez Pirc), obeta, da bomo zimske večere preživeli v dnevni sobi pred malim zaslonom. Jezero bo namreč na sporedu konec decembra.

Režiserja nadaljevanke sta Matevž Luzar in Klemen Dvornik, v glavni vlogi tihega detektiva Tarasa Birse, ki je vedno slabe volje, kot se za dobrega detektiva spodobi, nastopa Sebastian Cavazza. Avtorji scenarija so Srđan Koljević, Matevž Luzar, Miha Hočevar in Tadej Golob. Poleg Cavazze v nadaljevanki igrajo Nika Rozman, Gregor Čušin, Matej Puc, Nataša Barbara Gračner, Matjaž Tribušon, Vlado Novak, Igor Samobor, Brane Završan, Jana Zupančič in drugi.
 

Na začetku je bilo truplo


Torej, nekega zimskega dne v plitvini Bohinjskega jezera nič hudega sluteča sprehajalka s psom odkrije žensko truplo brez glave. Detektiv Birsa in njegova žena se ravno vračata z ne preveč posrečene novoletne zabave s prijatelji – detektiv namreč ni človek, ki bi ljubil družbo in ljudi. Ko Birsa zagleda dva policista sredi bohinjske divjine, si ne more kaj, da se ne bi ustavil, in primer trupla brez glave postane njegov. Gre za skandinavsko-bohinjski noir, ki je posnet v slogu najboljših tovrstnih tv-serij. Že začetna špica je estetski presežek. Zgodbi se sicer nikamor ne mudi, preiskava poteka počasi, liki se odkrivajo plast za plastjo in upajmo, da bo ta tempo zdržal vseh šest delov.

Morda se bo s tv-serijo Jezero končno premaknila kvaliteta slovenskih nadaljevank, pri katerih je največ težav z zgodbo oziroma scenariji.


Morda se bo s tv-serijo Jezero končno premaknila kvaliteta slovenskih nadaljevank, pri katerih je največ težav z zgodbo oziroma scenariji. A kot mi je v intervjuju povedal Matevž Luzar, nadaljevanke ne dosegajo višje kvalitete in s tem gledalcev tudi zato, ker se je po osamosvojitvi zmanjšala televizijska in filmska produkcija. S televizijskih zaslonov so izginile drame in tv-serije, ki so imele dolgo tradicijo. »Ko se enkrat ta utečeni tok prekine, ga je težko ponovno zagnati. Če ni snemanja, tudi ni naročanja scenarijev, zato trpi razvoj scenaristike. Potrebujemo celoten krog, od scenarijev, snemanja do postprodukcije, da se poklici ohranijo in razvijajo. Če ne bo tv-serij ali filmov, ki temeljijo na naših zgodbah, ki jih napišejo slovenski scenaristi, ne moremo govoriti o razvoju scenaristike ter boljših in bolj premišljenih scenarijih.«
 

Drame v dnevni sobi


Zdi se, da na kulturnem nebu že nekaj let ni nič bolj vznemirljivega od televizijskih nadaljevank. Popularna kultura je izgubila avantgardnost, karizmo, pogum in inovativnost, vse je preračunano, vse je industrija. Od hollywoodskih filmov so ostali posebni učinki. Če hočemo gledati drame o človeškem življenju, zgodovinske pripovedi, briljantno igro, drzno režijo, zgodbe, ki so kot odlična literatura, se usedemo na kavč pred televizijo. Ne glede na to, da nadaljevanke Jezero še ni na sporedu, ambiciozno upamo, da ji bo sledil drugi del Golobove kriminalne literarne serije Leninov park, in morda se bo kriminalnemu kmalu pridružil še kakšen drug žanr, recimo drama ali romantična zgodba.

image
Ekipa nadaljevanke Jezero na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. Foto Mavric Pivk