Četudi se mnogi še niso pregrizli skozi odmevne naslove lanske filmske letine, ki je prinesla nekaj presežkov, se že polni nov seznam filmskih stvaritev z letnico 2023. Pogledali smo, katerih domačih in tujih filmov se bomo lahko veselili letos.
Prihodnji četrtek bo v kinematografe končno prišel Dedek gre na jug, težko pričakovana komedija Vincija Vogua Anžlovarja, ki je slavnostno premiero v Cankarjevem domu doživela že lani. Trideset let za babico iz bolnišnice pobegne dedek Boris (Boris Cavazza). Pravzaprav ga od tam na silo in na skrivaj odvleče prijatelj in nekdanji glasbeni kolega Vlado (Vlado Novak), da bi ga rešil pred samopomilovanjem in obupom. S starim kamperjem se odpravita na jug, po poti tovarištva in spominov na nekdanjo ljubezen, ter se nenadejano zapleteta v divjo in nevarno avanturo.
Na jug se odpravita tudi Jezdeca, ki bosta s sarajevskega filmskega festivala, na katerem sta doživela svetovno premiero, v naša kina prihrumela aprila. Osvežujoče razvedrilen film ceste v režiji Dominika Menceja, v katerem se prijatelja Tomaž (Timon Šturbej) in Anton (Petja Labović) iz prekmurske vasi pod vplivom kultnega filma Goli v sedlu odpravita v svet na sfriziranih mopedih. Veter v laseh, duhoviti zapleti, bizarna srečanja s še bolj bizarnimi liki, nekaj resnih eksistencialnih uvidov, religijskih doživetij in usodnih trkov, predvsem pa divja vožnja v čas, ki ga več ni.
V Jezdecih je eno od zadnjih vlog odigral tudi pokojni Peter Musevski, ki se mu s filmom poklanja Damjan Kozole. Pero bo ta mesec v produkciji Vertiga doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu. »Film je poklon življenju, karieri in strahovom Petra Musevskega. Sestavljen je iz petih delov, vsak je v drugem žanru (dokumentarni, igrani, arhivski …) in vsak po svoje govori o igralcu, ki je igral v številnih mednarodno uspešnih filmih, kot so Kruh in mleko, Rezervni deli, Uglaševanje, Delo osvobaja in Slovenka,« so zapisali o filmskem hommageu, ki naj bi prišel v kino še letos.
Pero je hommage režiserja Damjana Kozoleta preminulemu igralcu Petru Musevskemu. FOTO: Tania Mendillo
Predvidoma takrat si bomo lahko ogledali še en film v produkciji Vertiga, Zbudi me, celovečerni prvenec Marka Šantića, ki skozi zgodbo o Roku (Jure Henigman), ki po poškodbi glave trpi za amnezijo, problematizira zgodovinski revizionizem, kratkoročni zgodovinski spomin mlajše generacije in njeno posledično dovzetnost za dvomljive interpretacije preteklosti.
Mož brez krivde, prvenec Ivana Gergoleta z Brankom Završanom v glavni vlogi, pripoveduje o osebnem maščevanju in odrešenju. Po premieri lani novembra v Talinu lahko film v produkciji Staregare v naših kinih pričakujemo spomladi. Tudi Janez Burger je šesti celovečerec posnel pod okriljem te produkcijske hiše. Predvidoma si ga bomo v kinu ogledali jeseni. Drama Opazovanje spremlja reševalno stažistko Laro (Diana Kolenc), ki reši življenje Kristijanu. Potem ji neznanec začne pošiljati posnetke brutalnega pretepa, v katerem je bil Kristijan poškodovan, nakar Lara dojame, da je bila v dogodek vpletena tudi sama.
Branko Završan je Mož brez krivde v filmu Ivana Gergoleta. FOTO: Staragara
Najprej v svet
Lani so končali snemanje številni naši režiserji in režiserke, ki svojih filmov letos verjetno še ne bodo prikazali na domačih platnih. Najprej bodo namreč poskusili prodreti v programe mednarodnih festivalov, za katere je pogoj, da film še ni bil v distribuciji. Med njimi je komična drama Poslednji heroj, film Žige Virca in scenaristke Ize Strehar v produkciji Studia Virc. Tudi ta film na neki način tematizira zgodovinski spomin, saj si glavni junak France prizadeva rešiti spomenik očetu heroju NOB, ki je napoti novemu nakupovalnemu središču. V skrbi za preteklost France pozablja na prihodnost svoje hčere.
Nejc Gazvoda končuje tretji celovečerec Vzornik, ki ga je lani aprila snemal v Novem mestu. Zgodba o osnovnošolcu Janu, ki problematizira medvrstniško nasilje in osamljenost, je sodobni premislek o družbi, v kateri veljajo nova pravila, in je postavljena v leto 2021, v čas pandemije. Na svetovne festivale se poskuša uvrstiti tudi Šterkijada, avtobiografski celovečerec Igorja Šterka. »Zgodba filma je intimen portret družine Jureta Šterka, prvega Slovenca, ki je sam objadral svet, iz subjektivne perspektive njegovega sina. Humoreskna, a tudi neizprosna družinska drama s tremi glavnimi protagonisti, očetom, mamo in sinom, ki podpirajo po en vogal hiše, jadrnica pa četrtega,« so zapisali v opisu filma.
V postprodukciji sta še dva filma, na katera bomo najverjetneje morali še nekoliko počakati. Odrešitev je tretji celovečerec režiserke in scenaristke Sonje Prosenc. V črni komični drami navidezno družinsko idilo zmoti obisk 25-letnega Julijana, ki razkrije njihove disfunkcionalne odnose. Odrešitev skozi humor raziskuje temo emocionalno izpraznjenih elit in jo umešča v kontekst sodobnih družbenih vprašanj, so povedali ustvarjalci.
Drugi film so Skriti ljudje Mihe Hočevarja, ki mu do zadnje klape manjka še nekaj kadrov iz Islandije. Zgodba namreč govori o nenavadnem zavezništvu Slovenca in Islandca, ki imata več skupnega drug z drugim kot s svojimi rojaki.
Leto Margot Robbie
Kot bi čakali, da končno odbije polnoč in nastopi novo leto, so tudi tuji mediji začeli objavljati sezname najbolj pričakovanih filmov tega leta. Med njimi so nova dela velikih imen, kot so Martin Scorsese, Wes Anderson, Christopher Nolan in Greta Gerwig.
Vsestranska Margot Robbie kot Barbie in Ryan Gosling kot Ken sta s fotografijami že lani skoraj sesula internet. V naših kinematografih bosta poleti. Fiktivna biografija o najbolj popularni dekliški igrači, ki se je v Hollywoodu medila dobrih štirinajst let, je v tem času zamenjala številne režiserke, naslovne igralke (od Amy Schumer do Anne Hathaway) in celo studie (od studia Sony Pictures je pravice za film prevzel Warner Bros. Pictures). Končno je režijska odgovornost pripadla Greti Gerwig, ki je obljubila, da bodo gledalci presenečeni nad filmom, saj ne bo tak, kot pričakujejo. To nakazuje že napovednik, ki parodira Kubrickovo Odisejo v vesolju: 2001 ob naraciji Hellen Mirren, ki pravi, da od rojstva prve deklice obstajajo lutke, ki so bile vedno dojenčki, dokler … nato se v puščavi med malimi neandertalkami kot monolit pojavi Barbie, ki napove štetje nove dobe. Domišljena marketinška kampanja za film je že leto pred premiero povzročila pravo barbiemanijo in napovedala modni trend letošnjega poletja, rožnate odtenke, poimenovane barbiecore.
Na družabnih omrežjih se ugiba, kako resna konkurentka v box officeu bo Barbie novemu filmu Christopherja Nolana Oppenheimer, biografski drami o J. Robertu Oppenheimerju, ameriškem teoretičnem fiziku, ki je bil znan kot oče atomske bombe. Med drugo svetovno vojno je bil direktor laboratorija Los Alamos, v katerem so pod okriljem projekta Manhattan razvili prvo jedrsko orožje. Ob številnih znanih imenih: Emily Blunt, Robert Downey ml., Matt Damon, ki so se menda odrekli svoji siceršnji višini honorarja, da bi le igrali v filmu, bo naslovno vlogo odigral Cillian Murphy. Produkcija je bila tako draga, da bodo od prikazovanja bojda imeli dobiček le, če bo v kinih po svetu film prinesel v blagajne najmanj 400 milijonov dolarjev. Boj za gledalce bo torej neizprosen.
Za barvit ognjemet gibljivih slik, za katerega je bil lani zaslužen Baz Luhrmann z Elvisom, bo letos poskrbel Babilon v režiji Damiena Chazella. Čez dva tedna bomo lahko uživali ob Margot Robbie in Bradu Pittu v vrtincu zabav v rjovečih dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Več kot triurna delno fiktivna saga je namreč oda zlati dobi Hollywooda.
Prelestno Margot Robbie bomo v družbi Toma Hanksa, Scarlett Johansson in Tilde Swinton lahko občudovali tudi v novem filmu Wesa Andersona Asteroidno mesto. Absurdni zapleti, ki so značilni za Andersona, se bodo tokrat odvijali na astronomski konvenciji za navdušene najstnike v izmišljenem puščavskem mestu v ZDA v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ustaljene vzorce in stereotipe bo odpravljala igrana filmska izvedba priljubljene Disneyjeve risanke Mala morska deklica, ki bo prišla na platna konec maja. Pod režijsko taktirko Boba Marshalla temnopolta Ariel, v globinah morja zazrta proti svetlobi, ki se lesketa na gladini, pomenljivo prepeva, da si želi le postati del (tistega) sveta. V družinski avanturi s protirasističnim sporočilom igra Halle Bailey.
Po resničnih dogodkih
Steven Spielberg se v avtobiografski drami Fabelmanovi spominja svoje obsedenosti s filmi, ki se je začela v otroštvu in se je ob podpori staršev razvila v življenjsko predanost filmu in uspešno kariero. V vlogi mame so kritiki pohvalili Michelle Williams. Film bo pri nas na ogled že prihodnji teden.
Scorsese se s stalno zasedbo vrača s trilerjem Killers of the Flower Moon, ki temelji na resnični zgodbi o tem, kako je FBI v dvajsetih letih prejšnjega stoletja preiskoval umore ameriških domorodcev Osage v Oklahomi; ubijali so jih, da bi jim preprečili dobiček od nafte, do katerega so bili upravičeni. Robert De Niro igra živinorejskega barona, Leonardo DiCaprio njegovega nečaka, Jesse Plemons pa agenta FBI.
Presunljiva drama Till obuja grozljiv resnični dogodek iz leta 1955, ko so 14-letnega Emmeta Tilla, ki je zažvižgal za belopolto žensko, kukluksklanovci mučili, ubili in iznakazili do neprepoznavnosti, nato pa vrgli v reko. Režiserka Chinonye Chukwu se je osredotočila na mamino plat zgodbe, ki se je odločila, da bo na pogrebu krsta odprta, naj vsak vidi, kaj so storili njenemu sinu. Izmaličena podoba Emmeta Tilla je postala metafora za gnusni rasizem v ZDA, vztrajnost in upornost njegove mame Mamie pa simbol aktivizma v boju za državljanske pravice, ki se je razmahnil po dogodku.
Prav tako resnični dogodek, ki se je v zvezni državi Georgia zgodil leta 1985, je navdihnil grozljiv, pa vendarle absurden triler Medved na koki – nenavadna tema za igralko in režiserko Elizabeth Banks (Čarlijevi angelčki, Prava nota). Film je točno to, kar razkriva naslov; grizli v ameriških gozdovih naleti na paket kokaina, ga poje in v zadetem divjanju pobije kup ljudi.
Večni vir neusahljivih franšiz letos prinaša sedmi del Transformerjev, tretji del Rockyjevega spina Creed, četrti del najetega morilca Johna Wicka s Keanujem Reevesom v glavni vlogi, šesti del grozljivke Krik, novega Spidermana in tretji del Varuhov galaksije. Vračata se tudi neumrljiva Harrison Ford v novem Indiana Jonesu in Tom Cruise z novo Misijo: Nemogoče.
Morda najbolj pričakovan je vendarle drugi del znanstvenofantastične adaptacije Dune v režiji Denisa Villeneuva, z Zendayo in Timothéejem Chalametom v glavnih vlogah, zaradi katerega medlijo mladenke po svetu. Steven Soderbergh bo letos (upamo) končal svoj bizaren ovinek s filmi o najbolj znanem ameriškem slačifantu ter za valentinovo postregel s komedijo Vroči Mike: Zadnji ples s Channingom Tatumom in Salmo Hayek v glavnih vlogah.
