Prihaja slavc – slovenski Robin Hood

Nov zakon o slovenskem avdiovizualnem centru, ki naj bi sistemsko in celostno preobrazil slovensko filmsko področje, so na ministrstvu za kulturo ljubkovalno poimenovali SLAVC.

Minister Uroš Grilc je s svojo ekipo včeraj predstavil glavne novosti oziroma radikalnosti, ki jih prinaša osnutek zakona in ga s tem ponudil v javno obravnavo.

Predlog zakona ponuja nekatere rešitve problemov, ki so se na področju filmske politike pojavili doslej, predvsem pa zaobjema celotno kinematografsko verigo od podpore za razvoj scenarijev do distribucije, filmske vzgoje, digitalizacije do nadzora izvajanja vseh odredb.

Za začetek bi se trenutni Slovenski filmski center (SFC) iz sedanjih prostorov na Miklošičevi ulici preselil pod streho Viba filma v Stegnah. Kljub soseščini in željenemu tvornejšemu sodelovanju med obema filmskima institucijama, pa Viba film ostaja ločena organizacijska enota, z ločenim računovodstvom. Nadalje zakon poleg dosedanje selektivne podpore projektom, ki je temeljila na oceni kulturnih in estetskih elementov, predvideva še avtomatično podporo producentom za komercialno uspešen pretekli projekt - spodnja meja kriterija za uspešnost, določena v osnutku zakona je 70.000 gledalcev.

»Sredstva, namenjena tej obliki spodbude, ne bodo smela presegati več kot 30 odstotkov vseh letnih sredstev, namenjenih financiranju produkcije filmov,« je povedala Direktorica direktorata za medije Ženja Leiler Kos in dodala, da je strah, da bodo finančno dodatno stimulirani samo komercialni projekti, odveč, saj bo producent, ki bo pridobil sredstva po avtomatični shemi, lahko prijavil tudi povsem umetniško naravnan projekt.

Več denarja iz neproračunskih virov

Še ena pomembna spodbuda se nanaša na tuje producente, ki bodo snemali na slovenskih tleh. Odslej bodo upravičeni določenega dela sredstev. Po tujih izkušnjah se vložek enega evra v to spodbudo, gospodarstvu povrne šestkrat, saj snemanje tujih filmov v Sloveniji doprinese h gostinski in turistični dejavnosti, vključuje angažma domačih strokovnjakov in ustvarjalcev in pomeni promocijo države.

V svetu agencije, katerega osnovna funkcija je nadziranje delovanja slavca, kot je posebej poudaril minister Grilc, naj bi odslej sedelo še več predstavnikov stroke in zainteresirane javnosti. Zakon naj bi po novem zelo natančno določal tudi pristojnosti direktorja ter strokovnih uslužbencev agencije in programsko-strokovnih komisij, ki bodo odločali o financiranju programov in projektov.

Med najpomembnejšimi novostmi pa je uvedba zunajproračunskih virov financiranja, na kar so dolgo opozarjali že filmarji sami, združeni v filmsko iniciativo. Sicer te vire predvideva že trenutno veljavni zakon o SFC, a se doslej zaradi nekompatibilnega zakona o medijih in zakona o RTV - kljub sproženim ustavnim sporom - niso dosledno izvajali. »V novem zakonu so globe jasne,« je minister odpravil dvom, da odslej ne bi bilo nič drugače.

Poleg nacionalne televizije, ki mora že zdaj za kinematografsko dejavnost letno nameniti 2 odstotka prispevka od naročnin, bodo svoj delež morali prispevati še komercialne televizije, operaterji, kinematografski prikazovalci in druge pravne osebe, ki kujejo dobiček na filmskem trgu in slovensko AV produkcijo nasproti tuje, postavljajo v manjvredni položaj. Na ta račun naj bi se v malho za kinematografijo steklo še enkrat toliko sredstev, kot jih filmu letno namenja država. Po krčenju sredstev za kulturo, kjer jo je najbolj skupil prav film, je to zgolj štiri milijone.

Minister je že vnaprej zavrnil dvom v uresničljivost vseh predlaganih idej v osnutku, saj naj bi temeljile na ciljih Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, ki je bil v parlamentu sprejet. O osnutku zakona se bo javno debatiralo še do 21. marca, javna tribuna, na kateri bodo snovalci zakona prisluhnili pobudam zainteresirane javnosti, pa bo na ministrstvu za kulturo organizirana 11. marca.