Tiskane izdaje
V vrsti avtorjev, ki se ne strinjajo s kulturnim normativizmom današnje Rusije, je trenutno na udaru filmski in gledališki režiser Kiril Serebrenikov. Zaradi domnevne goljufije in poneverbe sredstev je v hišnem priporu. V začetku oktobra je napovedan začetek sodnega procesa, grozi mu deset let zapora.
Serebrenikov je obtožbe, da naj bi izginilo skoraj milijon evrov, namenjenih za projekt Platforma, označil za absurdne, protestom so se pridružili številne ruske in mednarodne institucije in posamezniki. V Združenju ruskih gledaliških kritikov so poudarili, da se režiser sploh ni ukvarjal s finančno platjo svojih projektov, za to so bili odgovorni producenti, pa tudi sicer je po njihovem v ozadju predvsem obračun z umetnikom, ki se ne boji jasno izraziti svojih stališč.
Preiskovalci so med drugim navedli nenavadno obtožbo, da njegova predstava Sen kresne noči sploh ni bila realizirana, čeprav je doživela nekaj deset izvedb, gostovala tudi v Parizu in bila celo nominirana za najvišjo rusko nagrado zlata maska. Obtožbe so očitno zgolj izgovor za obračun s Serebrenikovom, zoper katerega poteka intenzivna gonja od maja, ko so se začele preiskave. Da je v nemilosti pri oblastnikih, se je pokazalo prejšnji mesec, ko je bila odpovedana predstava o življenju baletnika Rudolfa Nurejeva. Predstavo so v moskovskem Bolšoj teatru odpovedali le tri dni pred premiero.
Režiserjev sporni koncept
Vodstvo gledališča je kot vzrok navedlo domnevno zamudo pri pripravi projekta, zaradi česar so ga dokončno odpovedali, vendar ni dvoma, da je bil pravi razlog v režiserjevem konceptu, saj se je odločil izpostaviti homoseksualnost Nurejeva in njegov boj z aidsom. Iz podobnih razlogov so Serebrenikovu odrekli financiranje njegovega filmskega projekta o Petru Iljiču Čajkovskem, saj politični in kulturni eliti ni bilo všeč, da bi bila v biografiji slavnega skladatelja v središču njegova homoseksualnost.
Slišati je, da je v ozadju gonje predvsem prokremeljska organizacija Umetnost brez meja, ki nastopa proti »propagiranju nemoralnega obnašanja in pornografiji«, očitno pa imajo močno podporo tudi v najvišjih političnih krogih. Serebrenikov na odru ali v filmskih produkcijah resda ni eksplicitno predstavljal političnih tem, v podtonu pa je ostro obračunaval s sodobno Rusijo, ki se pogreza v neokonservativizem in neusmiljeno obračunava z vsemi, ki si upajo povzdigniti glas in se kritično odzvati proti formalni in neformalni cenzuri ter avtocenzuri.
Foto: Reuters
Serebrenikov s tem nikoli ni imel težav. Javno je nastopil proti preganjanju skupine Pussy Riot, protigejevski zakonodaji, na facebooku objavil pozive nekaterih političnih veljakov, naj se spametuje in v svojem delu poudari pozitivne aspekte ruske družbe.
»Gledališče
Kljub očitni absurdnosti obtožb režiser ostaja v hišnem priporu, saj je sodnik zavrnil varščino, ker bi menda Serebrenikov lahko na prostosti vplival na priče ali uničil dokaze. Režiser Andrej Saveljev je takšne postopke označil za obračun z nekonvencionalnostjo in nekonformizmom, igralka Lija Akedžakova je na twitterju zapisala, da jo zadeva spominja na proces zoper slavnega režiserja Vsevoloda Mejerholda, ki ga je dal Stalin ustreliti. Najbolj oster je bil grški dirigent Teodor Currentzis, ki je večino kariere dirigiral različnim ruskim orkestrom. »Medtem ko je kraja in korupcija skoraj zaščitni znak ruske družbe, vključno z eminentnimi direktorji različnih kulturnih institucij, se oblasti z izmišljenimi očitki spravijo na režiserja, ki je eden redkih, ki se ne ukloni pritiskom in ima za seboj izjemen opus,« je dejal Currentzis.
