Šele na prelomu tisočletja je nastal prvi slovenski celovečerni film, ki ga je podpisala režiserka, danes pa na enem festivalu v Trstu v nekaj dneh predvajajo kar 23 del slovenskih avtoric – od uveljavljenih uspešnic do novih imen, ki že pobirajo nagrade. Ta premik ni pomemben zgolj zato, ker uravnava dolgoletno neravnovesje med ustvarjalci in ustvarjalkami, temveč kot sprememba pogleda, kdo pripoveduje slovenske zgodbe in komu so namenjene, kar neposredno vpliva na podobo slovenske kinematografije v svetu.
V članku izveste, kako so sistematični ukrepi – od posebnih razpisov za prvence do sprememb v strokovnih komisijah – povečali »bazen« ustvarjalk, kakšne teme in forme prinašajo v slovenski film in kaj to pomeni za naprej.
Komentarji