Spike Lee o kreaturi, ki daje legitimnost rasizmu

S slavnim ameriškim režiserjem se je Vikendov novinar pogovarjal letos na festivalu v Cannesu, kjer je predstavljal svoj film Črni KKKlanovec. Lee se je posebej razburil ob "tipu, ki ima jedrske kode".
Objavljeno
14. september 2018 08.00
Posodobljeno
14. september 2018 10.23
Spike Lee. Foto Shutterstock
Stjepan Hundić, Vikend
Stjepan Hundić, Vikend
»Zame je to film, s katerim skušam zbuditi upor, in z njim se obračam na ves svet, ne le na moje Američane, ves svet je šel k vragu s tem desničarskim sranjem,« tako je slavni newyorški filmar opisal svoj novi film, »ne gre za črnce, belce ali koga drugega, gre za vse nas. Ne smemo več molčati. To je poziv k temu, da se prebudimo iz sna o demokraciji, svobodi, človekovih pravicah, ki izginjajo pred našimi očmi.« V tako dramatičnem tonu je potekal celoten pogovor s Spikom Leejem, režiserjem filma Črni KKKlanovec, s katerim smo se pogovarjali na festivalu v Cannesu. Pokrit z bejzbolsko čepico je bil videti zelo mladosten in le bela bradica je izdajala, da je že stopil v sedmo desetletje.


Izjavili ste, da vaš cilj za ta film niso bile nagrade …


Želel sem narediti film, ki bi z vidika umetnosti spregovoril o tem, kar se danes dogaja v Ameriki, in neverjetna, a resnična zgodba je bila odličen okvir za to. Že na prvem sestanku sem producentom in studiu rekel, da me sploh ne zanimajo nikakršne nagrade in načrtovanje premiere med oskarjevsko kampanjo, ampak da mora film med publiko v hipu, ko bo končan, ker nimamo več dovolj časa za zapravljanje. No, sem pa predlagal, naj bo predvajan na obletnico dogodkov v Charlottesvillu – saj se spominjate smrti mlade ženske, ki jo je sredi mirnega protesta proti ekstremnim desničarjem in belim rasistom z avtom povozil in ubil neonacistični manijak. In tako se je film v kinu pojavil 10. avgusta. To je pomembno, ne pa nekakšne jebene nagrade!


Kako danes v ameriški javnosti in medijih gledajo na to, kar se je zgodilo v Charlottesvillu?


Tam se je zgodila minidržavljanska vojna 21. stoletja, in to v državi, ki se ponosno imenuje »dežela svobodnih«. Res je grozljivo, da vas nekdo sredi belega dne na ulici ubije kot kako žival samo zato, ker razmišljate drugače, in mimogrede, ker razmišljate normalno v primerjavi s psihopati na drugi strani. In nikjer niti enega policista! Norost! Sojenje storilcu sicer pričakujemo konec leta, pa da vidimo …


Posnetek, kako je avtomobil zletel v skupino ljudi in ubil mlado Heather Heyer, ste uvrstili tudi v svoj film …


Zdelo se mi je pomembno, da ta posnetek uvrstim v film, saj bolj kot kar koli drugega spregovori o stanju današnje Amerike. Poklical sem mamo ubitega dekleta, mami je ime Susan Bro, ker nisem hotel posnetka objaviti brez njenega blagoslova, razumela je moj namen in privolila brez razmišljanja. To je res strašen dogodek, zverinski umor in strašna sramota za Ameriko.

 

Črni KKKlanovec


Film, ki temelji na avtobiografskem romanu, je skoraj neverjetna zgodba o temnopoltem Američanu, ki se je infiltriral v vrste kukluksklana. V zgodnjih 70. letih je bil Ron Stallworth (John David Washington, sin slavnega Denzela Washingtona) prvi temnopolti policist. Poln zagona in želje po priznanju se poda na nevarno misijo – da se pretihotapi v rasistično združbo in jo razkrije. Mladi detektiv v svojo tajno operacijo kmalu rekrutira starejšega kolega Flipa Zimmermana (Adam Driver) …


Izjava Donalda Trumpa o tem tragičnem dogodku, s katero je nekako izenačil žrtev in storilca, je dodatno vznemirila javnost, vam pa, verjamem, dvignila pritisk na dvesto?


Komu normalnemu ga pa ne bi? Ta kreatura, ki sedi v Beli hiši in katere imena nočem izgovoriti, je popoln idiot! Zaradi tega tipa so ekstremna desničarska sranja, rasizem in ksenofobija dobili legitimnost, in to ne le v Ameriki, ampak po vsem svetu. Grozljivi dogodek v Charlottesvillu je bila priložnost, da tip iz Bele hiše stopi na stran ljubezni, miru, svobode, pravice …, on pa ne le da ni storil tega, niti ni obsodil prekletih nacistov. Imel je priložnost vsemu svetu povedati, da je Amerika boljša od tega bolnega sranja, lahko bi se kot prvi človek države distanciral od rasizma in sovraštva do vseh, ki so drugačni od njih. Ampak se ni. Ker je idiot. In ta tip ima kovček in kode za sprožitev jedrskih raket. Super, kajne?


Mislite, da lahko vaš film kaj spremeni v vaši domovini?


Vsi, ki smo delali pri njem, smo upali, da nas bo prisilil k razpravi o tem, kar je pomembno. In tu ne mislim le na Ameriko. Danes je ves svet povezan z veliko tragedijo: grozljivo migrantsko krizo globalnih razsežnosti. Mediji naredijo iz teh novic spektakel, a veliko bolj nevarno je, kako to izrabljajo desne politične sile, ki podpihujejo strah pred strašnimi migranti, ki bodo kradli službe in uničevali način življenja. To se dogaja v Evropi, poglejte, koliko glasov dobiva le Penova v Franciji, pa tudi druge take politike. Tudi Brexit je del zgodbe, ker so konservativci prepričali ljudi, da je EU jagababa, ki bo uničila Britanijo. Na žalost je Amerika del tega fenomena z našim vrlim predsednikom na čelu, ki bi zgradil zid med ZDA in Mehiko in prepovedal muslimanom vstop. In to ni nič novega, žal: tudi kukluksklanovci so svarili pred drugimi rasami, religijami …


Kako je mogoče, da taka organizacija, kot je kukluksklan, v ZDA ni bila prepovedana?


To nam ni jasno, ampak glejte, njihovi somišljeniki so izgubili državljansko vojno in stoletje in pol kasneje je kukluksklan še živ. Res so to le še obrisi nekdaj močne organizacije, ampak žalostno je, da sploh obstaja. Vseeno pa opogumljajo pojavi, kot je umik konfederacijskih spomenikov v južnjaških mestih. V Charlottesvillu še vedno stoji veliki spomenik konfederacijskemu generalu Robertu Edwardu Leeju, niso ga sicer umaknili, so ga pa pokrili – vsaj nekaj za začetek.


Je dovolj le popravljati pretekle napake?


Ko globoko zabredete v blato, traja dolgo, da se izvlečete, če se medtem seveda ne zadušite zaradi smradu in strupov. Nikoli nismo naredili dovolj za človekove pravice. Jaz, na primer, se zavzemam za to, da se poruši spomenik Krištofu Kolumbu v New Yorku. Zakaj bi ga mi slavili in mu organizirali parade? Ker je pomotoma priplul do Amerike namesto Indije? Saj vemo, kaj se je zgodilo po tem. O pizdunu v Beli hiši pa nimam kaj dodati.


Pizdunu, khm?


Je treba pojasnjevati? »Mehičani so posiljevalci. Zgradimo zid. Grabite ženske za p****.« To so izjave prvega moža Amerike. In ali veste, da ta človek uporablja isti slogan, kot so ga kukluksklanovci v 20. letih in ameriški nacisti v 30. letih – Najprej Amerika. Neštetokrat ste ga lahko slišali reči na shodih.


Kako pa v tem političnem kontekstu gledate na Hollywood? Najprej nenominacija temnopoltih filmarjev, potem je oskarja dobila Mesečina. Verjamete, da se Hollywood spreminja v bolj pravičen kraj?


Hollywood je po filmu Črni panter drugačen. Ko film o temnopoltem superjunaku postane ena največjih uspešnic v zgodovini, jaz temu rečem sprememba.


Čeprav se vaš film Črni KKKlanovec ukvarja z zelo resnimi temami, je tudi zabaven in vsebuje veliko humorja. Je to zato, da občinstvo laže sprejme resne teme?


Dobro vprašanje. Nekateri moji najljubši filmi, ki so prikazovali zelo resne teme, so za okvir uporabili humor. Recimo Dr. Strangelove Stanleyja Kubricka, TV-mreža Sidneyja Lumeta, Na pristaniški obali Eliaja Kazana ... pa tudi moj film V vročici noči. Pomembno je ustvariti zdravo ravnotežje med humorjem in dramo. 


Kaj pa menite o filmu Rojstvo naroda D.W. Griffitha, ki velja za eno temeljnih del filmske umetnosti, hkrati pa gre za odkrito rasistično delo, ki poveličuje rasno segregacijo?


Režijo nem študiral na newyorški univerzi, ki je, verjemite mi, najboljša filmska šola na svetu, in sploh nisem imel težav, da smo se učili o tem filmi. Vem, da nekateri menijo, da bi morali ta film uničiti, ne strinjam se s tem: vse filme, ki to zaslužijo zardi svoje kakovosti, je treba gledati. Nam so profesorji govorili o tehničnih in avtorskih dosežkih tega filma. Je pa dejstvo, da je ta film oživil Kukluksklan in da je nasilje nad temnopoltimi poraslo, a to je kontekst, za katerega so zadolženi zgodovinarji in politiki. Iz istih razlogov tudi ne bi prepovedal Triumfa volje Leni Riefenstahl, ki sicer propagira nacizem, a s tehnične in obrtniške plati je to remek delo, čigar vpliv lahko vidite v Lucasovi Vojni zvezd.​ Ali morda veste, da je scenarist filma Na pristaniški obali, ki sem ga ravno omenil, Budd Schulberg po drugi svetovni vojni kot vojak aretiral Leni Riefenstahl? Zanimivo, kajne?


Pogosto vas imenujejo politično angažirani režiser. Vas to moti ali se z oznako strinjate?

Mislite to, ko pravijo "Spike Lee dela polemične družbeno provokativne in politične filme"? Seveda. Black Power! Šalim se (smeh). Ne, ne strinjam se s tem pogledom. Ja, delal sem take filme, Malcolm X, V bročici noči, dokumentarec o orkanu Katrina, Črni KKKlanovec, ampak delam tudi komedije, trilerje, glasbene filme. Ne tlačite me v kalupe, prosim vas.

 

image
Foto Karantanija Cinemas Črni KKKlanovec


Pa še to: je Denzel Washington lobiral, da bi njegov sin dobil vlogo v Črnem KKKlanovcu?


(smeh) Ni! Vprašajte Johna (Davida Washingtona, op. p.), pa vam bo povedal, da Denzel sploh ni vedel, da se je sin prijavil na avdicijo. Sam je zaslužil vlogo, kar se, upam, vidi tudi v filmu.