
Naročite se
|Prijavite se
Srce Sarajeva je letos utripalo tudi slovensko. Srce Sarajeva za najboljšo žensko vlogo so dobile štiri igralke: Sarah Al Saleh, Alina Juhart, Mia Skrbinac in Mina Milovanović v filmu Fantasy režiserke Kukle. To je prva tovrstna nagrada za Slovenijo po letu 2005, ko ga je prejel igralec Peter Musevski za film Damjana Kozoleta Delo osvobaja.
Tudi Srce Sarajeva za najboljši film je dobila slovenska manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića; posebno nagrado za promocijo enakosti spolov pa je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal, hrvaške režiserke Hane Jušić. Slovenski film Belo se pere na devetdeset (produkcija Perfo) v režiji Marka Naberšnika in soscenaristke Bronje Žakelj pa je očitno tako ganil sarajevsko občinstvo, da so ga v izboru za najboljši film uvrstili na tretje mesto.
Kuklin prvenec Fantasy govori o štirih prijateljicah, ki smo jih spoznali že v njenem kratkem (večkrat nagrajenem) filmu Sestre, ki poskušajo priboriti svoje mesto preživeti v krogih, ki jih obvladujejo fantje v soseski. Ko v njihovo življenje vstopi mlada transspolna Fantasy, se prostor med njimi začne spreminjati. Vsaka od deklet se znajde na pragu odraslosti, soočena z vprašanjem: »Kdo sem, ko ni nikogar več, ki bi me določal?«

Žirija je v obrazložitvi zapisala, da je »v filmu, ki raziskuje razlike med tem, kako doživljamo sami sebe, in tem, kako nas dojemajo drugi, nadarjena igralska zasedba v svoje vloge vnesla izjemno karizmo in pristnost«.
»Film odpira vprašanje identitete, v njem se liki srečamo s 'Fantasy' – lik, ki nas tri sestre preobrazi in nam razkrije nove plasti nas samih ter pokaže nove poti,« je ob prejemu nagrade rekla Sarah Al Saleh. »Fantasy zato zame ni le zgodba, temveč prostor pogovora, osvoboditev od pričakovanj družbe in pot do notranje svobode.«
»Ta nagrada mi pomeni še toliko več, saj kot ženska – kot drugačna punca – nisem vedno doživljala zaupanja ali podpore okolja. Vendar sem verjela vase. Verjela sem tudi takrat, ko je bilo najtežje verjeti – in danes stojim tukaj. Iskreno sem hvaležna, da je občinstvo prepoznalo iskrenost in resnico, ter da se je znova potrdilo, kako pomembno je v življenju slediti sebi,« je dejala Alina Juhart. »Sarajevo je neverjeten festival,« je dodala. »Že sama njegova energija in toplina, ki smo ju občutili, sta bili za nas velika nagrada.«

»Hvala vsem, ki ste bili del ene izmed najlepših izkušenj v mojem življenju. Zahvaljujoč vam bo moje ime za vedno zapisano v zgodovini.Čeprav majhno, bo tam,« se je žiriji in festivalu zahvalila Mina Milovanović.
Mia Skrbinac pa se je posebej zahvalila ekipi in režiserki Kukli za »nepozabno potovanje, za občutljivost in intuicijo, za deljeno vizijo in vso ljubezen, vtkano v Fantasy in onkraj njega, za zaupanje in spoštovanje pa tudi za najgloblji ustvarjalni prostor, kar sem jih kadarkoli doživela.«
Pri filmu so sodelovali še: direktor fotografije Lazar Bogdanović, skladatelj Relja Ćupić, montažer Lukas Miheljak, oblikovalec zvoka Julij Zornik, scenografinja Maja Šavc, kostumograf Damir Raković in oblikovalka maske Tinka Prpar. Producenti filma so Lija Pogačnik, Barbara Daljavec in Vlado Bulajić iz produkcijske hiše December Koproducent je produkcijska hiša Krug Film, pridružena producenta sta Peter H. Perunović in Kukla.
»Nagrada srce Sarajeva je velika čast za naše igralke in za celotno ekipo, ki je v projekt ogromno vložila,« je dejala Lija Pogačnik. »Vsi smo popolnoma ganjeni, navdušeni in ponosni.«
»Do neba sem ponosna na srce filma Fantasy, igralke Sarah, Alino, Mio in Mino,« je iz Sarajeva, jutro po podelitvi nagrad, sporočila režiserka Kukla. »Naš dolgoletni proces je bil intenziven čas učenja, raziskovanja in povezovanja, poln globine in radosti. Neskončno jih imam rada in sem jim hvaležna, da so likom tako iskreno in pogumno vzdihnile življenje ter soustvarile Fantasy.«
Nagrajeni celovečerni film, ki je prepričal mednarodno žirijo, Veter, govori mi je intimen filmski portret odnosa med materjo in sinom. Avtobiografsko obarvani projekt, v katerem nastopajo režiser in njegovi bližnji, spremlja Stefana Đorđevića, filmskega režiserja, ki se prvič po nedavni materini smrti vrača domov, na babičin rojstni dan. Rad bi dokončal film o mami, spotoma pa kot gesto sprave posvoji tudi potepuškega psa.
Žirija je Srce Sarajeva za najboljši film pospremila z obrazložitvijo. »Režiser izjemnega filma se drzno in radovedno loteva svoje globoko osebne teme ter v sodelovanju s sodelavci prepleta elemente fikcije in dokumentarnega izraza, da ustvari film očarljive melanholije in subtilne lepote.«

Kot rečeno, je film tudi slovenska koprodukcija, koproducenta filma sta Jožko Rutar iz produkcijske hiše SPOK Films in Miha Černec iz Staregare. Hrvaški koproducent je Restart, glavni producent je srbska produkcijska hiša Katunga. Iz Slovenije sta pri filmu sodelovala tudi direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik, ki je oblikoval zvok za kar tri filme, ki so se letos prikazali v Sarajevu.
»Film, ki je subtilen poklon njegovi mami, je Stefan posnel z izjemno senzibiliteto ter odgovornostjo na presečišču igranega in dokumentarnega,« je za Delo povedal producent Jožko Rutar. Posebej je poudaril vlogo direktorja fotografije Marka Brdarja in oblikovalca zvoka Julija Zornika, »ki sta s svojo avtorsko in čustveno inteligenco to intimno družinsko zgodbo pomagala kreativno umestiti v polje čiste filmske umetnosti. To je film, ki sproža razmislek in občutenje o minljivosti in o družini, kot osnovni celici naše družbe.«
»Nagrada za film je ponoven dokaz zavezanosti produkcijskih hiš SPOK Films in Staragara k filmskim delom z unikatnim avtorskim pečatom,« je dodal koproducent Miha Černec.
Film bo v Sloveniji premierno prikazan v okviru Liffea v novembru.
Posebno nagrado za promocijo enakosti spolov, je dobil film hrvaške režiserke Hane Jušić Bog ne bo pomagal. Govori o Teresi, ki iz Čila pride v vasico pod Dinaro, da bi našla družino svojega pokojnega moža, ki je delal in umrl v rudniku v Čilu. V vasi najde samo osamljeno žensko Mileno, sestro Teresinega pokojnega moža.
Žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da »film temelji na močnem občutku za prostor, sporoča veliko brez odvečnih dialogov, z močnimi igralskimi nastopi in v vzdušju, ki je hkrati znano in srhljivo.«

Pri nagrajenem filmu sta kot slovenska koproducenta sodelovala Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo; v glavnih vlogah nastopajo Manuela Martelli, Ana Marija Veseličić in Filip Đurić; masko je oblikovala Mojca Gorogranc Petrushevska.
Svetovno premiero je na festivalu doživel tudi film režiserja Marka Naberšnika Belo se pere na devetdeset (produkcijska hiša Perfo), ki je nastala po istoimenski uspešnici Bronje Žakelj, tudi soscenaristke filma. Slovesne premiere na rdeči preprogi se je udeležila skoraj celotna filmska ekipa; med njimi igralci Jurij Zrnec, Tjaša Železnik, Iva Krajnc Bagola, Anica Dobra, Saša Tabaković, Polona Juh in drugi.
Film je sarajevsko občinstvo uvrstilo na tretje mesto najboljših filmov festivala.
»Kljub zmešnjavi, ko so nas zaradi dežja z razprodanega Open-Air avditorija prestavili v dvorano in veliko naših sploh ni vedelo, v katero dvorano naj grejo ..., smo še toliko bolj ponosni, da nas je sarajevsko občinstvo uvrstilo na 3. mesto,« je dejala Bronja Žakelj.
Na letošnji festival se je tako v različnih programskih sklopih skupno uvrstilo deset slovenskih filmov in ena serija s slovensko udeležbo; vsi so izšli s podporo SFC. Med drugim sta veliko pozornosti požela filma Kaj ti je deklica, scenaristke in režiserke Urške Djukić, ki je za film na letošnjem Berlinalu prejela nagrado kritkov Fipresci, in dokumentarni film Damjana Kozoleta OHO Film (Vertigo) o slovenski avantgardni skupini Oho. Projekcija je bila ob desetih zvečer, v dvorani s tristo sedeži, ki je bila že popoldne razprodana, po projekciji je bil pogovor z ustvarjalci filma, Damjanom Kozoletom, producentom Danetom Hočevarjem, soscenaristko Urško Jurman, soscenaristom in montažerjem Maticem Drakulićem in oblikovalcem zvoka Julijem Zornikom.
»Neverjetno je, kakšno moč ima ta festival, in kakšno zaupanje v izbor selektorjev, da gledalci napolnijo dvorano za tristo ljudi, in to ob desetih zvečer za slovenski film o slovenski avantgardni skupini. To najbrž ni mogoče nikjer drugje,« je z nasmeškom dejal Kozole, ki je bil med prvimi slovenskimi avtorji, ki je slavil v Sarajevu, in sicer s filmom Rezervni deli, v katerem je glavno vlogo odigral Peter Musevski.
Komentarji