Ko ne mara gospodinjenja in hoče voziti avtobus
V Marvelovem vesolju je zdaj tudi ženska superjunakinja dobila svoj film. Zakaj šele zdaj in zakaj to dviguje toliko prahu?
Odpri galerijo
ni podpisa
Stotnica Marvel je eden od približno desetih filmov o superjunakih, ki jih bomo letos videli v kinu, a je že postal najbolj kontroverzen. Zakaj? Ker je naslovna junakinja preveč mogočna. Mi smo se spraševali, zakaj je tako, o najljubših superjunakinjah pa so spregovorile tudi znane Slovenke.
Stotnica Marvel izhaja iz stripov založnika Marvel in je prva junakinja, ki je v njihovem filmskem svetu dobila lasten film. Dogajanje je postavljeno v devetdeseta in je nekakšna predzgodba vseh 20 filmov o Iron Manu, Stotniku Ameriki, Varuhih galaksije in drugih, ki smo jih spremljali v zadnjem desetletju. Še pomembneje, njen vstop na sceno je tik pred majskim finalom Maščevalcev in vse kaže, da je rešitev vesolja odvisna od nje.
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj film
Ne spoznam se na zakonitosti Marvelovega vesolja, v tem sta boljša moja sinova (smeh). Lahko pa ustvarimo drugačen svet, v katerem ni nujno, da smo stotnice, ampak imamo drugačne supermoči. Želim si, da bi na vzgojo in oblikovanje pogleda na svet prihajajočih generacij vplivali tudi junaki in junakinje iz drugačnih vesolj, od zgledov v literaturi in zgodovini do umetnosti, dobrodelnosti in aktualnega družbenega življenja, in da bi ugotovili, kako to predstaviti generacijam, ki so najbolj dojemljive za uniformno in hrupno estetiko Marvelovega vesolja.
• O najljubši superjunakinji
Kaj če bi obrnili perspektivo in predpono super- pripeli kar običajnim ženskam, čeprav ne letijo v pelerinah, ne nosijo oprijetih dresov ali ne streljajo z intergalaktičnimi puškami? V zadnjem času sta mi najljubši (super)junakinji Elena in Lila kot dve plati ženske izkušnje. No, morda je še večja junakinja Elena Ferrante, ki ju je zasnovala, čeprav ne vemo, kdo je in ali je sploh ženska, lahko se pa strinjamo, da je super.
To pa je vse prej kot navdušilo nekatere »oboževalce«, ki so začeli kampanjo kritiziranja filma že mesece prej, preden je prišel v kino. Njihova logika, da bo slab, je temeljila na naslednjih idejah: ni prav, da je Stotnica Marvel bolj mogočna kot, denimo, Thor ali Stotnik Amerika, narobe je, da jo igra oskarjevka Brie Larson, ki se je večkrat označila za feministko, in še posebej zgrešeno je, da si je ta ista igralka drznila predlagati, da bi raje dala intervjuje novinarkam, ker so manj zastopane pri pisanju o tem žanru. Podobnega odziva so bili deležni Izganjalci duhov, Čudežna ženska in Vojna zvezd: Poslednji jedi, z besnimi komentarji po družabnih omrežjih in organiziranimi poskusi vpliva na ocene filmov na priljubljenih filmskih straneh, kot sta IMDb in RottenTomatoes. Ideja samoorganiziranih aktivistov oziroma trolov je, da ti filmi kratijo njihove pravice in jim kvarijo nostalgične spomine na starejše filme, saj naj bi novi koncepti (kot npr. močne ženske) sprevračali ideale.
Zaradi traparije, ki se ji reče delitev vlog po spolih, in zaradi tega, kar se od enega in drugega pričakuje. In verjetno se pričakuje manjši obisk filma, v katerem ima glavno vlogo ženska, po pravilih bi morala biti le junakova občasna priležnica.
• O najljubši superjunakinji
Vedno mi je bila všeč Catwoman, morda zato, ker sem si vedno želela, da bi bila v usnju videti tako dobro kot ona (smeh). No, manj površinski razlog pa je, da je lahko počela vse, kar je uspelo njenim moškim kolegom s podobnimi močmi, in pri tem uporabila še najmočnejše orožje od vseh – svojo ženstvenost.ž
• O supermoči, ki bi jo želela imeti
Vedno sem tehtala med tem, da bi lahko letela ali pa bila nevidna. A odkar lahko spremljam anonimne komentarje ljudi na spletu, si ne želim več biti nevidna in slišati, kaj si ljudje mislijo o meni. Ker imam strah pred višino, sem izločila tudi drugo moč in prišla do – teleportiranja. V enem trenutku si na žuru in plešeš, v naslednjem si že v pižami na kavču.
Kot razlaga antropologinja in sociologinja Nika Kovač, avtorica knjige Pogumne punce, razlog za to tiči v družbeni ureditvi: »Bel, močan, premožen moški je prevladujoč tip moškosti in je nosilec družbene, ekonomske in simbolne moči. Srečamo ga na primer v filmu 50 odtenkov sive in samo vprašamo se lahko, kako drugače bi film dojemala javnost, če bi v njem nastopal pripadnik katere od manjšin.«
Uspeh filmov, kot je Stotnica Marvel, je lahko znanilec sprememb, a to ne pomeni nujno družbene preobrazbe. Kovačeva nadaljuje: »Vstop drugih identitet v fantazijsko polje predstavlja spremembo sestave moči. Vprašanje pa je, ali ni ta sprememba samo kozmetična.« Za zdaj kaže, da ti filmi postavljajo nove trende, a junakinje so v ospredju le v redkih filmih, za kamero pa zgolj v nekaj odstotkih.
Pevka in voditeljica
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj film
Superjunake že od nekdaj povezujemo z izjemno nezemeljsko močjo, ženske pa po naravi nismo narejene tako, da bi bili prav moč in surova sila naša najmočnejša atributa. Seveda obstajajo tudi superjunaki, ki imajo drugačne lastnosti, a jih je k nam naplavilo precej kasneje kot na primer Supermana, ki me je kot deklico povsem očaral (smeh).
• O najljubši superjunakinji
Iz filmskega sveta se ne spomnim prav nobene, sta se pa med moje najljubše knjižne superjunakinje prebili nekromantka Sabriel iz istoimenskega mladinskega fantazijskega romana in zombijevska mutantka Melanie iz knjige Dekle z vsemi darovi.
Pri slovenskem filmu je zgodba nekoliko drugačna. Kot izpostavi režiserka in filmska raziskovalka Urša Menart, avtorica dokumentarnega filma o slovenskih filmskih junakinjah Kaj pa Mojca?, so med domačim občinstvom najbolj priljubljeni prav filmi z močnimi junakinjami. »Največje uspešnice so Ne joči, Peter, To so gadi in Na svoji zemlji in v vseh so ženske, ki opravljajo za takrat izrazito moške poklice. Prav ta preobrat je bil zanimiva značilnost teh hitov: da je v njih ženska, za katero pričakuješ, da bo skrbela za otroke in bo nežna in podložna, ona pa nato ne mara gospodinjskih opravil in hoče voziti avtobus, biti partizanka, celo poveljnica.«
So torej v slovenskem filmu že vse od začetka elementi, ki jih Hollywood šele odkriva? »Tako je,« odgovarja Menartova, »to je zelo pozitivna stvar v naši zgodovini. Resda izhajajo tudi iz socialistične propagande, ampak gledalce so pristno navdušili in več kot očitno jih še zmeraj, ker sta Ne joči, Peter in To so gadi še vedno zelo priljubljena filma, ki prepričata tudi nove generacije.«
Ni pa vse v preteklosti. Tudi za nekatere novejše uspešnice bi lahko to ugotovili, denimo za Pr’ Hostar, kjer je (pravzaprav edina) ženska tudi najmočnejša in najbolj sposobna med vsemi, močne junakinje pa so zadnja leta tudi stalnica nagrajenih filmov na Festivalu slovenskega filma, z Ne bom več luzerka Urše Menart na čelu, ki pride v kino konec meseca.
Vse kaže, da se bomo morali navaditi živeti s plazovi negativnih mnenj skrajnežev ob vsakem delu, ki si drzne premikati meje. Tako Nika Kovač kot Urša Menart prepoznata težavo v medijih, ki jim ne bi bilo treba poročati o bizarnih mnenjih običajno majhne in nepomembne skupine ljudi ter jih predstavljati kot relevantna dejstva. Seveda se avtorji filma tega ne bodo branili: vsako omenjanje filma in kontroverznost pripomoreta k promociji in vse kaže, da bo Stotnica Marvel ena večjih uspešnic leta. Nika Kovač je navdušena, saj meni, »da je skrajni čas, da na filmska platna dobimo neustrašne junakinje«, a opozarja, da revolucionarnost lahko hitro zbledi v ustaljene vzorce. Vseeno sklene s pozitivno noto, da »morda pa ravno takšni filmi koga ali kakšno nagovorijo k temu, da se angažira za spremembo na bolje«.
Voditeljica
• O najljubši superjunakinji
Sem ljubiteljica superjunakinj, ki so najprej ženske, šele nato junakinje, da so torej bolj resnične. Takšna je na primer Lara Croft, ki pa verjetno sploh ne spada v ta koš in bodo pravi ljubitelji znanstvene fantastike zdaj krepko zavijali z očmi (smeh). Zame je bila superjunakinja tudi bojevnica Xena – neustrašna, močna, nadvse spretna in sposobna.
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj film
Morda zaradi splošnega mnenja, da ženska ne more biti junakinja. Da ni dovolj močna, da bi opravljala junaška dela, kaj šele da bi reševala človeštvo.
Stotnica Marvel izhaja iz stripov založnika Marvel in je prva junakinja, ki je v njihovem filmskem svetu dobila lasten film. Dogajanje je postavljeno v devetdeseta in je nekakšna predzgodba vseh 20 filmov o Iron Manu, Stotniku Ameriki, Varuhih galaksije in drugih, ki smo jih spremljali v zadnjem desetletju. Še pomembneje, njen vstop na sceno je tik pred majskim finalom Maščevalcev in vse kaže, da je rešitev vesolja odvisna od nje.
Valentina Smej Novak
Publicistka in založnica
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj film
Ne spoznam se na zakonitosti Marvelovega vesolja, v tem sta boljša moja sinova (smeh). Lahko pa ustvarimo drugačen svet, v katerem ni nujno, da smo stotnice, ampak imamo drugačne supermoči. Želim si, da bi na vzgojo in oblikovanje pogleda na svet prihajajočih generacij vplivali tudi junaki in junakinje iz drugačnih vesolj, od zgledov v literaturi in zgodovini do umetnosti, dobrodelnosti in aktualnega družbenega življenja, in da bi ugotovili, kako to predstaviti generacijam, ki so najbolj dojemljive za uniformno in hrupno estetiko Marvelovega vesolja.
• O najljubši superjunakinji
Kaj če bi obrnili perspektivo in predpono super- pripeli kar običajnim ženskam, čeprav ne letijo v pelerinah, ne nosijo oprijetih dresov ali ne streljajo z intergalaktičnimi puškami? V zadnjem času sta mi najljubši (super)junakinji Elena in Lila kot dve plati ženske izkušnje. No, morda je še večja junakinja Elena Ferrante, ki ju je zasnovala, čeprav ne vemo, kdo je in ali je sploh ženska, lahko se pa strinjamo, da je super.
Napad na »naše« vrednote
To pa je vse prej kot navdušilo nekatere »oboževalce«, ki so začeli kampanjo kritiziranja filma že mesece prej, preden je prišel v kino. Njihova logika, da bo slab, je temeljila na naslednjih idejah: ni prav, da je Stotnica Marvel bolj mogočna kot, denimo, Thor ali Stotnik Amerika, narobe je, da jo igra oskarjevka Brie Larson, ki se je večkrat označila za feministko, in še posebej zgrešeno je, da si je ta ista igralka drznila predlagati, da bi raje dala intervjuje novinarkam, ker so manj zastopane pri pisanju o tem žanru. Podobnega odziva so bili deležni Izganjalci duhov, Čudežna ženska in Vojna zvezd: Poslednji jedi, z besnimi komentarji po družabnih omrežjih in organiziranimi poskusi vpliva na ocene filmov na priljubljenih filmskih straneh, kot sta IMDb in RottenTomatoes. Ideja samoorganiziranih aktivistov oziroma trolov je, da ti filmi kratijo njihove pravice in jim kvarijo nostalgične spomine na starejše filme, saj naj bi novi koncepti (kot npr. močne ženske) sprevračali ideale.
Tanja Kocman
Komičarka
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj film
Zaradi traparije, ki se ji reče delitev vlog po spolih, in zaradi tega, kar se od enega in drugega pričakuje. In verjetno se pričakuje manjši obisk filma, v katerem ima glavno vlogo ženska, po pravilih bi morala biti le junakova občasna priležnica.
• O najljubši superjunakinji
Vedno mi je bila všeč Catwoman, morda zato, ker sem si vedno želela, da bi bila v usnju videti tako dobro kot ona (smeh). No, manj površinski razlog pa je, da je lahko počela vse, kar je uspelo njenim moškim kolegom s podobnimi močmi, in pri tem uporabila še najmočnejše orožje od vseh – svojo ženstvenost.ž
• O supermoči, ki bi jo želela imeti
Vedno sem tehtala med tem, da bi lahko letela ali pa bila nevidna. A odkar lahko spremljam anonimne komentarje ljudi na spletu, si ne želim več biti nevidna in slišati, kaj si ljudje mislijo o meni. Ker imam strah pred višino, sem izločila tudi drugo moč in prišla do – teleportiranja. V enem trenutku si na žuru in plešeš, v naslednjem si že v pižami na kavču.
50 odtenkov manjšine
Kot razlaga antropologinja in sociologinja Nika Kovač, avtorica knjige Pogumne punce, razlog za to tiči v družbeni ureditvi: »Bel, močan, premožen moški je prevladujoč tip moškosti in je nosilec družbene, ekonomske in simbolne moči. Srečamo ga na primer v filmu 50 odtenkov sive in samo vprašamo se lahko, kako drugače bi film dojemala javnost, če bi v njem nastopal pripadnik katere od manjšin.«
Uspeh filmov, kot je Stotnica Marvel, je lahko znanilec sprememb, a to ne pomeni nujno družbene preobrazbe. Kovačeva nadaljuje: »Vstop drugih identitet v fantazijsko polje predstavlja spremembo sestave moči. Vprašanje pa je, ali ni ta sprememba samo kozmetična.« Za zdaj kaže, da ti filmi postavljajo nove trende, a junakinje so v ospredju le v redkih filmih, za kamero pa zgolj v nekaj odstotkih.
Saša Lendero
Pevka in voditeljica
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj filmSuperjunake že od nekdaj povezujemo z izjemno nezemeljsko močjo, ženske pa po naravi nismo narejene tako, da bi bili prav moč in surova sila naša najmočnejša atributa. Seveda obstajajo tudi superjunaki, ki imajo drugačne lastnosti, a jih je k nam naplavilo precej kasneje kot na primer Supermana, ki me je kot deklico povsem očaral (smeh).
• O najljubši superjunakinji
Iz filmskega sveta se ne spomnim prav nobene, sta se pa med moje najljubše knjižne superjunakinje prebili nekromantka Sabriel iz istoimenskega mladinskega fantazijskega romana in zombijevska mutantka Melanie iz knjige Dekle z vsemi darovi.
Napredna Slovenija
Pri slovenskem filmu je zgodba nekoliko drugačna. Kot izpostavi režiserka in filmska raziskovalka Urša Menart, avtorica dokumentarnega filma o slovenskih filmskih junakinjah Kaj pa Mojca?, so med domačim občinstvom najbolj priljubljeni prav filmi z močnimi junakinjami. »Največje uspešnice so Ne joči, Peter, To so gadi in Na svoji zemlji in v vseh so ženske, ki opravljajo za takrat izrazito moške poklice. Prav ta preobrat je bil zanimiva značilnost teh hitov: da je v njih ženska, za katero pričakuješ, da bo skrbela za otroke in bo nežna in podložna, ona pa nato ne mara gospodinjskih opravil in hoče voziti avtobus, biti partizanka, celo poveljnica.«
Stotnica Marvel Foto Press
So torej v slovenskem filmu že vse od začetka elementi, ki jih Hollywood šele odkriva? »Tako je,« odgovarja Menartova, »to je zelo pozitivna stvar v naši zgodovini. Resda izhajajo tudi iz socialistične propagande, ampak gledalce so pristno navdušili in več kot očitno jih še zmeraj, ker sta Ne joči, Peter in To so gadi še vedno zelo priljubljena filma, ki prepričata tudi nove generacije.«
Ni pa vse v preteklosti. Tudi za nekatere novejše uspešnice bi lahko to ugotovili, denimo za Pr’ Hostar, kjer je (pravzaprav edina) ženska tudi najmočnejša in najbolj sposobna med vsemi, močne junakinje pa so zadnja leta tudi stalnica nagrajenih filmov na Festivalu slovenskega filma, z Ne bom več luzerka Urše Menart na čelu, ki pride v kino konec meseca.
Nuška Drašček
Pevka
• O najljubši superjunakinji
Kot otroku mi je bila všeč Supergirl, predvsem zaradi njene moči in sposobnosti letenja. Tudi film Čudežna ženska je bil odlično narejen. Če dodam še risanke, pa bom rekla tudi Elza iz Ledenega kraljestva.
• O supermoči, ki bi jo želela imeti
Letenje ali pa sposobnost dihanja pod vodo.
Hrabri novi svet
Nuška Drašček
Pevka
• O najljubši superjunakinji
Kot otroku mi je bila všeč Supergirl, predvsem zaradi njene moči in sposobnosti letenja. Tudi film Čudežna ženska je bil odlično narejen. Če dodam še risanke, pa bom rekla tudi Elza iz Ledenega kraljestva.
• O supermoči, ki bi jo želela imeti
Letenje ali pa sposobnost dihanja pod vodo.
Vse kaže, da se bomo morali navaditi živeti s plazovi negativnih mnenj skrajnežev ob vsakem delu, ki si drzne premikati meje. Tako Nika Kovač kot Urša Menart prepoznata težavo v medijih, ki jim ne bi bilo treba poročati o bizarnih mnenjih običajno majhne in nepomembne skupine ljudi ter jih predstavljati kot relevantna dejstva. Seveda se avtorji filma tega ne bodo branili: vsako omenjanje filma in kontroverznost pripomoreta k promociji in vse kaže, da bo Stotnica Marvel ena večjih uspešnic leta. Nika Kovač je navdušena, saj meni, »da je skrajni čas, da na filmska platna dobimo neustrašne junakinje«, a opozarja, da revolucionarnost lahko hitro zbledi v ustaljene vzorce. Vseeno sklene s pozitivno noto, da »morda pa ravno takšni filmi koga ali kakšno nagovorijo k temu, da se angažira za spremembo na bolje«.
Tara Zupančič
Voditeljica
• O najljubši superjunakinjiSem ljubiteljica superjunakinj, ki so najprej ženske, šele nato junakinje, da so torej bolj resnične. Takšna je na primer Lara Croft, ki pa verjetno sploh ne spada v ta koš in bodo pravi ljubitelji znanstvene fantastike zdaj krepko zavijali z očmi (smeh). Zame je bila superjunakinja tudi bojevnica Xena – neustrašna, močna, nadvse spretna in sposobna.
• O tem, zakaj je Marvelova superjunakinja šele zdaj dobila svoj film
Morda zaradi splošnega mnenja, da ženska ne more biti junakinja. Da ni dovolj močna, da bi opravljala junaška dela, kaj šele da bi reševala človeštvo.
