Umrl je Kirk Douglas, legenda Hollywooda

Življenje igralca, Spartaka v istoimenski filmski klasiki iz leta 1960 in očeta Michaela Douglasa, se je izteklo v starosti 103 let.

Objavljeno
06. februar 2020 04.56
Posodobljeno
06. februar 2020 15.38
S predsednikom Titom leta 1964. FOTO: MNZS
V. U.
V. U.
V visoki starosti 103 let se je izteklo življenje legende filmskih platen Kirka Douglasa, igralca, producenta in režiserja, ki je zaznamoval zlato obdobje Hollywooda. Mnogim je znan po naslovni vlogi v filmskem spektaklu Spartak iz leta 1960. 

»Z bratoma z veliko žalostjo oznanjamo, da nas je danes v starosti 103 let zapustil Kirk Douglas,« je sporočil njegov sin Michael Douglas, ki je zelo uspešno sledil očetu in sam zaslovel kot izvrsten igralec.

»Za svet je bil legenda, igralec iz zlatega obdobja filmov, ki je zaživel v lastna zlata leta, humanitarec, čigar zavezanost pravici in temu, v kar je verjel, je postavila standard, za katerega si vsi prizadevamo. Zame in za brata Joela in Petra je bil preprosto oče, za Catherine odličen tast, za vnuke in pravnuke ljubeč dedek, za ženo Anne čudovit mož,« je dodal.



Douglasu, ki je blestel v najrazličnejših filmskih vlogah, so v Hollywoodu nadeli oznako titana filmske industrije zlate dobe. Bil je atlet, ki se je pred vstopom v svet filma, pri katerem mu je pomagala tudi Lauren Bacall, preživljal tudi z rokoborbo, sicer pa je kot fant iz revne družine priseljencev v mladih letih opravljal najrazličnejša dela.



Rodil se je leta 1916 v židovski družini kot Issur Danielovitch v mestu Amsterdam v ameriški zvezni državi New York. Njegova starša Bryna in Herschel sta se rodila v mestecu Čausi, ki je bilo konec 19. stoletja, ko sta emigrirala v Ameriko, del ruskega carstva, danes pa leži v Belorusiji. 

image
FOTO: Robyn Beck/AFP


Njegova filmska kariera je trajala več kot šest desetletij. Odigral je nekatere od najslavnejših vlog v zgodovini kinematografije, od Spartaka in Vincenta van Gogha do Doca Hollidaya. Igral je v več kot 80 filmih, vendar v nasprotju z zvezdniki mlajših generacij nikoli v nadaljevanju. Vloga v Šampionu iz leta 1949 mu je prinesla prvo od treh nominacij za oskarja, ki ga ni nikoli dobil.

image
Kirk Douglas z ženo Anne. FOTO: AFP


Leta 1995 so mu podelili le častnega za življenjsko delo. Med drugimi najbolj znanimi filmi so Mesto iluzij (1952), ki mu je prineslo drugo nominacijo za oskarja, 20.000 milj pod morjem (1954), Sla po življenju (1956), s katero si je zaslužil tretjo nominacijo za zlati kipec. Delal je z velikimi režiserji, hkrati pa je igral tudi v vesternih in pustolovskih filmih, zaradi katerih ga je širše občinstvo vzljubilo. Zvrstili so se Veliko nebo, Človek brez zvezde, Indijanski bojevnik, Obračun pri O.K. Corralu ...

Leta 1963 je na Broadwayju nastopil v gledališki priredbi romana Kena Keseyja Let nad kukavičjim gnezdom, za katero je takoj odkupil filmske pravice in se odločil za režiserja Miloša Formana. Film je dobil pet glavnih oskarjev.



Leta 1964 pri Titu na Bledu in v Ljubljani


Šestdeseta leta za Kirka Douglasa kot igralca niso bila posebej cvetoča, zato se je začel ukvarjati z drugimi rečmi. Leta 1964 je sprejel nalogo ameriške vlade in odpotoval v Jugoslavijo. V Beogradu naj bi predaval študentom, a se jih je na tamkajšnji akademiji zbrala le peščica. Potem ko je posredoval, je dobil dvorano in več tisoč mladih ljudi, ki so veliko vedeli o ameriški kinematografiji.

Predsednik Tito je takrat Douglasa povabil v svojo poletno rezidenco Vilo Bled. Britanski veleposlanik je bil ogorčen, češ da bi on za kaj takega potreboval vsaj pol leta, Douglas pa mu je odvrnil: »Toda vi ne igrate v filmih, kajne?« S Titom sta klepetala polne tri ure, saj je maršal oboževal filme, posebej vesterne in še zlasti njegov Obračun pri O.K. Corralu. O tem srečanju je igralec podrobno pisal v avtobiografiji.
 
Novinar Tine Kristan je ob prihodu Kirka Douglasa v Ljubljano med drugim zapisal: »Množica oboževalk in oboževalcev se je zgrnila na peron ljubljanske železniške postaje, ko se je ustavil na prvem tiru brzovlak iz Beograda. Iz njega je izstopil Kirk Douglas.

Veder in nasmejan. (Pravo nasprotje Richarda Widmarka!) Srednje visok. Širokopleč in vitek. Svetlomodrih oči in svetlih las. Prav tak kot v filmih. Le precej mlajši se nam zdi v resnici. Kaže jih največ 40, čeprav si nalaga že peti križ. Prisrčno je odzdravljal množici in se rokoval z zastopniki Viba filma in SNG Drame. Dekletu, ki mu je pripelo v gumbnico rdeč nagelj, se je zahvalil s poljubom.« Jožica Grgič


image
Kirk Douglas leta 1964 v Ljubljani, Tito ga je povabil v rezidenco na Bledu. »Množica oboževalk in oboževalcev se je zgrnila na peron ljubljanske železniške postaje, ko se je ustavil na prvem tiru brzovlak iz Beograda. Iz njega je izstopil Kirk Douglas,« je dogodek tedaj opisal novinar Tine Kristan. FOTO: Edi Šelhaus/dokumentacija Dela/MNZS
 

 

Odzivi na slovo


Kot piše STA, se vrstijo odzivi na igralčevo smrt. Med mnogimi se je oglasil režiser Steven Spielberg, ki je za Hollywood Reporter dejal, da je igralec za seboj zapustil izjemno delo, svojo zvezdniško karizmo pa je ohranjal vse do konca svojega prečudovitega življenja. »V čast mi je, da sem bil lahko zadnjih 45 let njegov del,« je dodal.

Igralec Danny DeVito se je spomnil na njuno sodelovanje pri pustolovskem vesternu Izgubljenec iz leta 1973, prvem, ki ga je Kirk Douglas režiral. »103 leta na Zemlji. To zveni odlično! Krasno se je bilo družiti s teboj!«

Igralec Jason Alexander je zapisal, da je bil Kirk Douglas absolutna legenda, kot zvezdnik in človek, oskarjevska akademija pa je tvitnila: »Nasvidenje hollywoodski legendi.«

Igralec William Shatner je zapisal, da je bil Kirk Douglas neverjetna ikona filmske industrije, igralčeva snaha Catherine Zeta-Jones pa mu je na Instagramu zaželela: »Lepo spi.«