Umrl je starosta slovenskega Hollywooda Ljubo Struna

Dolgoletni sodelavec slovenskega filma Ljubo Struna je umrl v 96. letu starosti. Bil je nepogrešljiv član filmskih ekip od povojnih začetkov slovenske kinematografije. Deloval je kot organizator, direktor filma, snemalec, fotograf in v številnih drugih vlogah. Podpisal se je pod 39 domačih celovečernih filmov, 35 tujih ter več kot 200 dokumentarnih in kratkih filmov.

Po poteh fantiča s pastirsko palico in piščaljo

Za svoje delo je leta 2011 na 14. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture. Struna je ob izkazani časti povedal, da oceno filma vselej podajo gledalci, potem ko si film ogledajo: »Res je, da so pogosto v ospredju predvsem režiserji in je preostala filmska ekipa pogosto nevidna, vendar je nujno potrebna. Velikokrat se je izkazalo, kako pomembna je ekipa, ki je nevidna, za kamero. V tem vidim tudi velik pomen nagrade, ki sem jo prejel. Podelili so jo ne-režiserju, ne-umetniku. Menim, da je sporočilo te nagrade, da so okoli režiserja še drugi, zelo pomembni faktorji, ki ustvarjajo film.«

Sodeloval je s številnimi slovenskimi režiserji, med drugimi s Františkom Čapom, Mirkom Groblerjem in Igorjem Pretnarjem, pa tudi v mednarodnih filmskih vodah z znanimi imeni, kot sta Gillo Pontecorvo in Wolfgang Petersen.

Sodeloval je s številnimi slovenskimi in mednarodnimi režiserji. FOTO: Stane Jeršič

Producentka Dunja Klemenc, ki je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejela leta 2015, je Struno spoznala na snemanju filma Eva (1983), kjer je bila njegova pomočnica. »Delo z njim je bilo zares ena sama velika radost, kajti redki so ljudje, ki nikoli ne povzdignejo glasu, predvsem kadar nastanejo problemi, in teh na Evi ni manjkalo. Ljubo je vsako prepreko odstranil mirno, ljubeznivo in z nasmehom,« so pri SFC njene besede navedli v sporočilu za javnost.

Snemati na trak in saditi drevesa zahteva enako: upanje

Režiser Slavko Hren ga je poimenoval »starosta slovenskega Hollywooda«, saj je veljal za enega najbolj predanih in vsestranskih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma. Hren je v dokumentarnem portretu Starosta slovenskega Hollywooda – filmar Ljubo Struna predstavil številne slovenske režiserje, s katerimi je Struna sodeloval. Ob tem je v knjižici, ki je izšla ob podelitvi Badjurove nagrade, zapisal: »Takrat sem ga najbolj spoznal in uvidel, zakaj ga drugi režiserji znova zvabijo v svojo ekipo. Ker je filmar! Zaljubljen v film, kakršnih je bilo in je malo v zgodovini slovenskega filma.«