V kinu nisi nikoli sam!
Ob desetletnici ustanovitve ima združenje prikazovalcev umetniškega filma 25 članov z 28 kinodvoranami v 27 krajih.
Odpri galerijo
Praznovanje desete obletnice Art kino mreže Slovenije je pred dnevi potekalo v Kinodvoru.
Na prehodu v drugo desetletje novega tisočletja so v slovenski prikazovalski krajini kraljevali multipleksi z amerikocentričnim programom. Male mestne kinodvorane so druga za drugo izginjale, digitalizacija je klicala po temeljiti prenovi tega člena filmske verige. V skrbi za svoj obstoj, predvsem pa za kakovostno raznovrstno kinematografsko izkušnjo slovenskega gledalca, so domači kinematografi stopili v akcijo. V Velenju so 5. marca 2010 ustanovili Art kino mrežo.
V novonastalo združenje kinematografov ter prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma se je že na začetku vključilo 19 slovenskih kinematografov, prva predsednica mreže (AKMS) je bila Marija Štalekar iz slovenjgraškega kina. »Z Mileno iz kina Velenje sva vzeli stvari v svoje roke in konec marca 2009 smo se v Kulturnem domu Slovenj Gradec zbrali še delujoči mestni kinematografi, filmski distributerji, ponudniki kino opreme pa tudi predstavniki Slovenskega filmskega centra. K sreči so bili med nami tudi predstavniki iz Kinodvora, ki so bili korak pred nami. Jeseni tega leta je bila imenovana delovna skupina, ki je takoj začela resno delati. Najbolj zagnan je bil Andrej Kokot. Dobivali smo se v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah in do 5. marca 2010 pripravili vse za ustanovno skupščino Art kino mreže Slovenije,« se je v nagovoru ob deseti obletnici mreže spomnila začetne zagnanosti Marija Štalekar.
Mreža je vzela za svojega kar slogan nekdanjih Ljubljanskih kinematografov »V kinu nisi nikoli sam!« in kolektivno zasnovala alternativno filmsko ponudbo multipleksom. Ustanovljena je bila kot podporno združenje vsem članom pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti. V ustanovnem statutu so se zavezali, da bodo skrbeli »za izobraževanje kinooperaterjev in programskih sodelavcev, obogatili filmske sporede, zagotovili usklajeno in učinkovito promocijo kakovostnega filma, okrepili sodelovanje s partnerji, izvajali skupne projekte filmske vzgoje ter pritegnili več obiskovalcev v kinodvorane«.
Ta nazadnje omenjeni cilj se je kmalu začel uresničevati, je povedala Nina Ukmar, sedanja predsednica AKMS, sicer pa direktorica Kosovelovega doma Sežana. »Iz leta v leto je raslo število projekcij kot tudi število obiskovalcev. Leta 2011 je bilo okoli 261.000 obiskovalcev – številka, ki se je do lani skoraj podvojila.« Lani je mreža zaznala rast obiska na vseh projekcijah (domačih in tujih filmov) za skoraj 8,5 odstotka, na 10.917 filmskih projekcijah so namreč našteli kar 486.167 gledalcev.
Člani AKMS so večinoma javni zavodi z nujno infrastrukturo, torej večnamensko dvorano. Pogoj za članstvo je izvajanje redne aktivnosti s področja filmske vzgoje, je povedala Nina Ukmar. Lokomotiva AKMS je seveda ljubljanski Kinodvor, ki je tudi finančno, prostorsko, strokovno in kadrovsko najbolje podprt. Med najbolj angažiranimi člani v mreži je izpostavila še Celje, Domžale, Ptuj, Tolmin, Radovljico, Trbovlje, Velenje in Sežano. V teh kinih je največ obiska in pripravljajo najboljši obfilmski program, ki obsega pogovore, delavnice, tematska predavanja ob filmih, razstave, koncerte in predstave.
Prizadevanja za razvoj občinstva posegajo po kreativnih idejah, kot je na primer organiziranje košarkarske tekme ob predvajanju mladinske komedije Košarkar naj bo, pa vzpostavitev začasne avtobusne linije, na kateri pesniki berejo poezijo, za promocijo Jarmuschevega filma Paterson, ali pa sodelovanje z društvom Tačke pomagačke za terapijo s pomočjo psov, ki so pospremili projekcijo filma Rdeči pes Modri. »Vsak kino pozna svoje občinstvo in se mu z dogodki prilagodi. Dogodki so odvisni tudi od pobud distributerjev in producentov, ki predlagajo akcije,« je povedala Nina Ukmar.
Morda v zgoraj naštetih občinah, ki zgledno krojijo filmski program, pade v oči, da med njimi ni Maribora. Kljub siceršnji veliki iniciativi tamkajšnjih cinefilov in občinstvu, ki si želi kakovostnega filmskega programa, se mariborska mestna občina na pobude odziva prepočasi, je prepričana Nina Ukmar. Tudi zato je novembra na Liffu mreža s skupnostjo občin Slovenije pripravila srečanje, na katerem so se pogovarjali o pomenu kina za lokalno skupnost in ambicijah lokalnih oblasti.
»Spodbujamo tudi filmsko dejavnost v Novem mestu, ki nima posebne kinodvorane. Tudi na Obali nimajo rednega filmskega programa,« je naštela sogovornica. »Na lastno pobudo se bo v AKMS vključil murskosoboški javni zavod, ki je kupil kinoprojektor in že začenja aktivnosti,« je dodala.
Člani mreže se redno srečujejo na strokovnih srečanjih, ponavadi na festivalih, na katerih izmenjajo primere dobre prakse. »Tako širimo znanje in pobude. 20 članov je vključenih tudi v mednarodno krovno organizacijo Europa Cinemas, ki prireja seminarje, na katerih se člani izobražujejo – o programskih smernicah, razvoju (mladega) občinstva pa tudi o infrastrukturnih rešitvah, kako spremeniti dvorano v kino. Posebnega izobraževanja so deležni tudi tehnični sodelavci, kot so kinooperaterji,« je dobrobiti članstva AKMS v združenju Europa Cinemas, ki vključuje tudi finančno podporo programom, naštela predsednica mreže.
AKMS je za ministrstvo za kulturo izdelala obsežno študijo o digitalizaciji, ki je bila strokovna podlaga razpisoma ministrstva za sofinanciranje nakupa digitalnih projektorjev in kinematografske opreme v Sloveniji. V tem času je morda največji napredek združenja kinematografov, da je postalo pomemben nosilec nacionalnih programov filmske vzgoje. Leta 2015 so na primer 15.000 otrokom s podeželja omogočili brezplačen filmskovzgojni program. V posebnem projektu so izobrazili pet filmskovzgojnih delavk, svetovalk na področju filmske vzgoje. Leta 2016 se je v projektu Filmska osnovna šola za filmsko vzgojo izobrazilo več kot 1200 pedagogov iz več kot 250 osnovnih šol. AKMS je tudi sodelovala pri oblikovanju nacionalne strategije na področju filmske vzgoje ter tako s predlogi in dopolnitvami sooblikovala nacionalni program za kulturo 2012–2015.
Art kino mreža Slovenije bo zaznamovala desetletnico s številnimi dogodki po državi. Med večjimi naj omenimo seminar Innovation Day Lab, ki bo 24. in 25. novembra v Kinodvoru, temu bo sledila mednarodna konferenca Novi kino, ki jo 26. in 27. novembra organizira Kinodvor, prejemnik nagrade Europa Cinemas za najboljši program leta 2019.
V novonastalo združenje kinematografov ter prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma se je že na začetku vključilo 19 slovenskih kinematografov, prva predsednica mreže (AKMS) je bila Marija Štalekar iz slovenjgraškega kina. »Z Mileno iz kina Velenje sva vzeli stvari v svoje roke in konec marca 2009 smo se v Kulturnem domu Slovenj Gradec zbrali še delujoči mestni kinematografi, filmski distributerji, ponudniki kino opreme pa tudi predstavniki Slovenskega filmskega centra. K sreči so bili med nami tudi predstavniki iz Kinodvora, ki so bili korak pred nami. Jeseni tega leta je bila imenovana delovna skupina, ki je takoj začela resno delati. Najbolj zagnan je bil Andrej Kokot. Dobivali smo se v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah in do 5. marca 2010 pripravili vse za ustanovno skupščino Art kino mreže Slovenije,« se je v nagovoru ob deseti obletnici mreže spomnila začetne zagnanosti Marija Štalekar.
Mreža je vzela za svojega kar slogan nekdanjih Ljubljanskih kinematografov »V kinu nisi nikoli sam!« in kolektivno zasnovala alternativno filmsko ponudbo multipleksom. Ustanovljena je bila kot podporno združenje vsem članom pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti. V ustanovnem statutu so se zavezali, da bodo skrbeli »za izobraževanje kinooperaterjev in programskih sodelavcev, obogatili filmske sporede, zagotovili usklajeno in učinkovito promocijo kakovostnega filma, okrepili sodelovanje s partnerji, izvajali skupne projekte filmske vzgoje ter pritegnili več obiskovalcev v kinodvorane«.
Ta nazadnje omenjeni cilj se je kmalu začel uresničevati, je povedala Nina Ukmar, sedanja predsednica AKMS, sicer pa direktorica Kosovelovega doma Sežana. »Iz leta v leto je raslo število projekcij kot tudi število obiskovalcev. Leta 2011 je bilo okoli 261.000 obiskovalcev – številka, ki se je do lani skoraj podvojila.« Lani je mreža zaznala rast obiska na vseh projekcijah (domačih in tujih filmov) za skoraj 8,5 odstotka, na 10.917 filmskih projekcijah so namreč našteli kar 486.167 gledalcev.
kino Foto Mx Igd
Navdihnjeno privabljanje občinstva
Člani AKMS so večinoma javni zavodi z nujno infrastrukturo, torej večnamensko dvorano. Pogoj za članstvo je izvajanje redne aktivnosti s področja filmske vzgoje, je povedala Nina Ukmar. Lokomotiva AKMS je seveda ljubljanski Kinodvor, ki je tudi finančno, prostorsko, strokovno in kadrovsko najbolje podprt. Med najbolj angažiranimi člani v mreži je izpostavila še Celje, Domžale, Ptuj, Tolmin, Radovljico, Trbovlje, Velenje in Sežano. V teh kinih je največ obiska in pripravljajo najboljši obfilmski program, ki obsega pogovore, delavnice, tematska predavanja ob filmih, razstave, koncerte in predstave.
Prizadevanja za razvoj občinstva posegajo po kreativnih idejah, kot je na primer organiziranje košarkarske tekme ob predvajanju mladinske komedije Košarkar naj bo, pa vzpostavitev začasne avtobusne linije, na kateri pesniki berejo poezijo, za promocijo Jarmuschevega filma Paterson, ali pa sodelovanje z društvom Tačke pomagačke za terapijo s pomočjo psov, ki so pospremili projekcijo filma Rdeči pes Modri. »Vsak kino pozna svoje občinstvo in se mu z dogodki prilagodi. Dogodki so odvisni tudi od pobud distributerjev in producentov, ki predlagajo akcije,« je povedala Nina Ukmar.
Morda v zgoraj naštetih občinah, ki zgledno krojijo filmski program, pade v oči, da med njimi ni Maribora. Kljub siceršnji veliki iniciativi tamkajšnjih cinefilov in občinstvu, ki si želi kakovostnega filmskega programa, se mariborska mestna občina na pobude odziva prepočasi, je prepričana Nina Ukmar. Tudi zato je novembra na Liffu mreža s skupnostjo občin Slovenije pripravila srečanje, na katerem so se pogovarjali o pomenu kina za lokalno skupnost in ambicijah lokalnih oblasti.
»Spodbujamo tudi filmsko dejavnost v Novem mestu, ki nima posebne kinodvorane. Tudi na Obali nimajo rednega filmskega programa,« je naštela sogovornica. »Na lastno pobudo se bo v AKMS vključil murskosoboški javni zavod, ki je kupil kinoprojektor in že začenja aktivnosti,« je dodala.
Člani mreže se redno srečujejo na strokovnih srečanjih, ponavadi na festivalih, na katerih izmenjajo primere dobre prakse. »Tako širimo znanje in pobude. 20 članov je vključenih tudi v mednarodno krovno organizacijo Europa Cinemas, ki prireja seminarje, na katerih se člani izobražujejo – o programskih smernicah, razvoju (mladega) občinstva pa tudi o infrastrukturnih rešitvah, kako spremeniti dvorano v kino. Posebnega izobraževanja so deležni tudi tehnični sodelavci, kot so kinooperaterji,« je dobrobiti članstva AKMS v združenju Europa Cinemas, ki vključuje tudi finančno podporo programom, naštela predsednica mreže.
Predstavniki AKMS praznujejo deseti rojstni dan mreže. Fotografiji Urška Boljkovac
Najpomembnejši dosežek – filmska vzgoja
AKMS je za ministrstvo za kulturo izdelala obsežno študijo o digitalizaciji, ki je bila strokovna podlaga razpisoma ministrstva za sofinanciranje nakupa digitalnih projektorjev in kinematografske opreme v Sloveniji. V tem času je morda največji napredek združenja kinematografov, da je postalo pomemben nosilec nacionalnih programov filmske vzgoje. Leta 2015 so na primer 15.000 otrokom s podeželja omogočili brezplačen filmskovzgojni program. V posebnem projektu so izobrazili pet filmskovzgojnih delavk, svetovalk na področju filmske vzgoje. Leta 2016 se je v projektu Filmska osnovna šola za filmsko vzgojo izobrazilo več kot 1200 pedagogov iz več kot 250 osnovnih šol. AKMS je tudi sodelovala pri oblikovanju nacionalne strategije na področju filmske vzgoje ter tako s predlogi in dopolnitvami sooblikovala nacionalni program za kulturo 2012–2015.
Art kino mreža Slovenije bo zaznamovala desetletnico s številnimi dogodki po državi. Med večjimi naj omenimo seminar Innovation Day Lab, ki bo 24. in 25. novembra v Kinodvoru, temu bo sledila mednarodna konferenca Novi kino, ki jo 26. in 27. novembra organizira Kinodvor, prejemnik nagrade Europa Cinemas za najboljši program leta 2019.
