Večer režiserjev
Zdravko Barišič se je v filmsko zgodovino zapisal z izvirnim avtorskim pristopom h kratki formi.
Odpri galerijo
V letu, ki so ga filmarji označili za Štigličevo leto, saj obhajamo sto let od rojstva tega velikega slovenskega režiserja, je Društvo slovenskih režiserjev že petič zapored podelilo Štigličeve nagrade. Prireditev, ki je potekala v sproščenem vzdušju med kolegi, je z duhovitimi namigi režiserjem, da bi tudi sama rada že nastopila v filmu, povezovala gledališka igralka Tina Vrbnjak. Dogodek je režiral Blaž Završnik.
V središču pozornosti na sinočnji podelitvi v Slovenski kinoteki je bil režiser, animator in producent Zdravko Barišič, ki se je z opusom 26 kratkih animiranih in igranih filmov zapisal v domačo in mednarodno filmsko zgodovino. Stanovski kolegi so mu na odru kinoteke podelili nagrado za življenjsko delo.
Vidno ganjen se je za nagrado zahvalil z besedami, »Od vseh odrov, na katerih sem stal, mi je ta najljubši.«.
Štigličevega pogleda, t. j. nagrade za najboljšo režijo posameznega avdiovizualnega dela, prvič javno prikazanega v letu 2018, pa so bili deležni štirje avtorji, Miroslav Mandić za Igram, sem, Urša Menart za Ne bom več luzerka, Sonja Prosenc za film Zgodovina ljubezni in Darko Štante za Posledice.
Zdravko Barišič je eden najuspešnejših slovenskih avtorjev kratkega filma (igranega in animiranega). Upokojeni filmski animator, scenarist, režiser in producent se je rodil 28. septembra 1938 v Zenici (BiH) in se leta 1945 iz rodnega mesta z družino preselil v Slovenijo. Po osnovni izobrazbi inženir je Barišič že v mladih letih vzljubil likovno upodabljanje. Kot samouk se je najprej preskušal v grafiki, tuširanju in slikanju z oljem, pozneje je prešel tudi na strip. Leta 1974 se je začel spoznavati s filmsko animacijo in ustvarjati kratke zgodbe. Za filma Prilagajanje (1987) in Oblast (1987) je na Festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu prejel veliki medalji; animirani film Oblast je leta 1988 na berlinskem filmskem festivalu kot prvi slovenski film prejel zlatega medveda in bil predlagan za nominacijo za oskarja. V filmu Oblast je uporabljena kolažna tehnika, simboli so izrezani in nalepljeni v knjigo, vse drugo je animirana črta in pikselirana avtorjeva roka, ki jo riše.
Po osvojenem zlatem medvedu se je profesionalno posvetil filmu in pridobil status svobodnega umetnika. Leta 1990 je s filmskima ustvarjalcema Bojanom Jurcem in Konradom Steinbacherjem ustanovil podjetje ARF (Atelje za risani film).
Večina Barišičevih filmov postavlja v ospredje ontološke teme. Njegov kratkometražni igrani film Balkanska ruleta (1997) je bil leta 1998 uvrščen v tekmovalni program festivalov v Cannesu in Hong Kongu. Gre za tri minutni film v treh kadrih o za Balkan prirejeni različici ruske rulete –v revolverju je namreč vseh šest nabojev. Prvi in zadnji kader od zgoraj prikazujeta mizo, na katero po strelu pade eden od obeh udeležencev. Režiser tako s skromnimi sredstvi spregovori o težavah, tegobah in ranah Balkana, ki so bile tedaj kronološko sicer bliže neslavni vojni, a tudi danes niso prav nič manj aktualne.
Leta 2001 je film Srdjana Vuletića Hop, skip and jump (2000) na berlinskem festivalu prejel nagrado Panorama Newyorške filmske akademije za najboljši kratki film. Scenarist je bil Zdravko Barišič, ki je za isti film leto prej na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši scenarij.
Zdravko Barišič je s svojim izvirnim avtorskim pristopom kot režiser ustvaril impozanten opus 26 kratkih filmov in se z njimi z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega filma.
V središču pozornosti na sinočnji podelitvi v Slovenski kinoteki je bil režiser, animator in producent Zdravko Barišič, ki se je z opusom 26 kratkih animiranih in igranih filmov zapisal v domačo in mednarodno filmsko zgodovino. Stanovski kolegi so mu na odru kinoteke podelili nagrado za življenjsko delo.
Vidno ganjen se je za nagrado zahvalil z besedami, »Od vseh odrov, na katerih sem stal, mi je ta najljubši.«.
Štigličevega pogleda, t. j. nagrade za najboljšo režijo posameznega avdiovizualnega dela, prvič javno prikazanega v letu 2018, pa so bili deležni štirje avtorji, Miroslav Mandić za Igram, sem, Urša Menart za Ne bom več luzerka, Sonja Prosenc za film Zgodovina ljubezni in Darko Štante za Posledice.
Nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije
Zdravko Barišič je eden najuspešnejših slovenskih avtorjev kratkega filma (igranega in animiranega). Upokojeni filmski animator, scenarist, režiser in producent se je rodil 28. septembra 1938 v Zenici (BiH) in se leta 1945 iz rodnega mesta z družino preselil v Slovenijo. Po osnovni izobrazbi inženir je Barišič že v mladih letih vzljubil likovno upodabljanje. Kot samouk se je najprej preskušal v grafiki, tuširanju in slikanju z oljem, pozneje je prešel tudi na strip. Leta 1974 se je začel spoznavati s filmsko animacijo in ustvarjati kratke zgodbe. Za filma Prilagajanje (1987) in Oblast (1987) je na Festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu prejel veliki medalji; animirani film Oblast je leta 1988 na berlinskem filmskem festivalu kot prvi slovenski film prejel zlatega medveda in bil predlagan za nominacijo za oskarja. V filmu Oblast je uporabljena kolažna tehnika, simboli so izrezani in nalepljeni v knjigo, vse drugo je animirana črta in pikselirana avtorjeva roka, ki jo riše.
Po osvojenem zlatem medvedu se je profesionalno posvetil filmu in pridobil status svobodnega umetnika. Leta 1990 je s filmskima ustvarjalcema Bojanom Jurcem in Konradom Steinbacherjem ustanovil podjetje ARF (Atelje za risani film).
Večina Barišičevih filmov postavlja v ospredje ontološke teme. Njegov kratkometražni igrani film Balkanska ruleta (1997) je bil leta 1998 uvrščen v tekmovalni program festivalov v Cannesu in Hong Kongu. Gre za tri minutni film v treh kadrih o za Balkan prirejeni različici ruske rulete –v revolverju je namreč vseh šest nabojev. Prvi in zadnji kader od zgoraj prikazujeta mizo, na katero po strelu pade eden od obeh udeležencev. Režiser tako s skromnimi sredstvi spregovori o težavah, tegobah in ranah Balkana, ki so bile tedaj kronološko sicer bliže neslavni vojni, a tudi danes niso prav nič manj aktualne.
Leta 2001 je film Srdjana Vuletića Hop, skip and jump (2000) na berlinskem festivalu prejel nagrado Panorama Newyorške filmske akademije za najboljši kratki film. Scenarist je bil Zdravko Barišič, ki je za isti film leto prej na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši scenarij.
Zdravko Barišič je s svojim izvirnim avtorskim pristopom kot režiser ustvaril impozanten opus 26 kratkih filmov in se z njimi z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega filma.