Večna ljubezen glasbe in filma
Ljubljanski Kinodvor bo tri dni gostil festival Naj se rola – Deset dokumentarcev in en igrani film
Odpri galerijo
David Bowie v studiu Hansa
Foto: arhiv studia
Od danes do sobote bo ljubljanski Kinodvor gostil festival glasbenega filma Naj se rola. Hkrati bodo s festivalsko premiero filma Kriči, Sarajevo! (Scream for Me Sarajevo) odprli Kinodvorišče. Predstavljenih bo deset dokumentarcev, ki bodo slovensko premiero doživeli na festivalu, in en igrani film.
Filme so uredili v tri tematske sklope: Zid (ob trideseti obletnici padca berlinskega zidu), Anatomija zabave in Barve glasbe, ob 17. uri pa bodo odprli festival z dokumentarcem Svoboda in rock (Free To Rock) v režiji Jima Browna, ki razkriva, kako je rock'n'roll prispeval h koncu hladne vojne. Že demokratične zahodne družbe so se na različne načine borile proti rock'n'rollu in svobodi, ki jo je ta razglašal mladini, kako je šele bilo za železno zaveso.
Vizualno zvočna poslastica vrhunskega avtorja Jima Browna nam bo predstavila to osvobajajočo silo glasbe. Ob 19. uri bo sledil dokumentarec o znamenitem berlinskem studiu Hansa Studio: Ob zidu 1976–90, kjer je nastalo nekaj izjemnih zvočnih zapisov. Noben drug studio ni ponujal tako edinstvenega okolja kot ta osamljena zgradba sredi zapuščenega Potsdamskega trga v Zahodnem Berlinu, le nekaj metrov od berlinskega zidu. Slednjega je prav v tem studiu s skladbo Heroes ovekovečil David Bowie, njegov sostanovalec Iggy Pop je tu odkril Lust For Life in med vožnjo z U-Bahnom in S-Bahnom našel navdih za pesem The Passenger, U2 pa so v njem posneli album Achtung Baby.
S festivalsko premiero Kriči, Sarajevo!, na kateri bodo gostili režiserja Tarika Hodžića in producenta Adnana Ćuharo, bodo ob 21.30 uradno odprli Kinodvorišče, Kinodvorov letni kino v atriju Slovenskih železnic. Film prinaša izjemno zgodbo decembrske noči leta 1994, ko je pred obiskovalce kulturnega doma obleganega Sarajeva stopil Bruce Dickinson, legendarni pevec skupine Iron Maiden.
Petkov program prinaša najprej dokumentarec o prevečkrat spregledanih ljudeh v ozadju glasbene industrije. Dokumentarec Šov mora biti: legendarni organizatorji rock koncertov anekdotično, živahno in duhovito razgrinja velikokrat spregledan, a ključni del zgodovine rock'n'rolla: zgodbo organizatorjev koncertov in agentov, ki so razvili posel glasbenih turnej. To je poklon majhni skupini glasbenih navdušencev, ki so prinesli svetu živi rock'n'roll: od zakotnih klubov, ki jih je Frank Zappa imenoval »psihedelične luknje«, do razprodanih stadionov, na katerih so bili megadogodki, kakršen je bil Live Aid.
Sledil bo zanimiv dokumentarec Francoski valovi, ki skozi pričevanja ikoničnih francoskih in mednarodnih glasbenikov razkriva zgodovino francoske elektronske glasbe, kot jo vidi mlada generacija. Festival bodo nadaljevali s filmom o svojčas najbolj razvpitem disku na svetu Studio 54. Ta newyorški nočni klub je bil središče hedonizma, odprtosti in blišča, poln glamuroznih zvezdnikov, naključnega seksa in norih kokainskih zabav. Vanj ni mogel vstopiti vsak, so pa novice o slavnih obiskovalcih vsak dan polnile tabloide.
Sobotni program obsega dokumentarec Črni Indijanci o prebivalcih New Orleansa, ki ohranjajo ter prenašajo afriško in indijansko tradicijo, v kateri se spajajo trdoživost in duhovnost, čut za glasbo in ustvarjalnost. Dokumentarec se poklanja indijanskim duhovom na ameriški zemlji, kakor to počnejo plemenski poglavarji. Film, poln glasbe, plesa in radosti, nas popelje h koreninam »klica in odgovora«, ene od zadnjih živih tradicij afriške glasbene kulture, pri kateri se je napajal tudi jazz.
Založba Blue Note je pojem med ljubitelji jazza, v dokumentarcu Blue Note: onkraj not razkrijejo edinstveno vizijo ikonične ameriške založbe, ki sta jo leta 1939 ustanovila nemška priseljenca judovskih korenin Alfred Lion in Francis Wolff in pri kateri so snemali nekateri najpomembnejši jazzovski glasbeniki 20. in 21. stoletja.
Zanimivo zgodbo prinaša tudi dokumentarec Carmine Street Guitars o posebni trgovini s kitarami na manhattanskem Greenwich Villageu. V njej mojster Rick Kelly in njegova mlada vajenka ročno izdelujeta kitare iz lesa, najdenega v starih hotelih, barih, cerkvah. Kitare, narejene iz teh »kosti mesta«, niso videti in ne zvenijo kot nobena druga kitara, zato so med Kellyjevimi strankami ikone kot Bob Dylan, Lou Reed, Patti Smith in Jim Jarmusch. Festival bodo v soboto sklenili s podobno tematiko, kot so začeli. Igrani film Poletje ruskega režiserja Kirila Serebrenikova, ki so ga predstavili tudi na zadnjem Liffu, prinaša zgodbo leningrajske mladine, ki poleti v zgodnjih osemdesetih požira pretihotapljene albume Louja Reeda in Davida Bowieja. Film je navdihnilo življenje dveh ključnih predstavnikov ruskega rocka.
Filme so uredili v tri tematske sklope: Zid (ob trideseti obletnici padca berlinskega zidu), Anatomija zabave in Barve glasbe, ob 17. uri pa bodo odprli festival z dokumentarcem Svoboda in rock (Free To Rock) v režiji Jima Browna, ki razkriva, kako je rock'n'roll prispeval h koncu hladne vojne. Že demokratične zahodne družbe so se na različne načine borile proti rock'n'rollu in svobodi, ki jo je ta razglašal mladini, kako je šele bilo za železno zaveso.
Vizualno zvočna poslastica vrhunskega avtorja Jima Browna nam bo predstavila to osvobajajočo silo glasbe. Ob 19. uri bo sledil dokumentarec o znamenitem berlinskem studiu Hansa Studio: Ob zidu 1976–90, kjer je nastalo nekaj izjemnih zvočnih zapisov. Noben drug studio ni ponujal tako edinstvenega okolja kot ta osamljena zgradba sredi zapuščenega Potsdamskega trga v Zahodnem Berlinu, le nekaj metrov od berlinskega zidu. Slednjega je prav v tem studiu s skladbo Heroes ovekovečil David Bowie, njegov sostanovalec Iggy Pop je tu odkril Lust For Life in med vožnjo z U-Bahnom in S-Bahnom našel navdih za pesem The Passenger, U2 pa so v njem posneli album Achtung Baby.
Bruce Dickinson sredi obleganega Sarajeva.
Foto: arhiv studia
Foto: arhiv studia
Odprtje Kinodvorišča
S festivalsko premiero Kriči, Sarajevo!, na kateri bodo gostili režiserja Tarika Hodžića in producenta Adnana Ćuharo, bodo ob 21.30 uradno odprli Kinodvorišče, Kinodvorov letni kino v atriju Slovenskih železnic. Film prinaša izjemno zgodbo decembrske noči leta 1994, ko je pred obiskovalce kulturnega doma obleganega Sarajeva stopil Bruce Dickinson, legendarni pevec skupine Iron Maiden.
Petkov program prinaša najprej dokumentarec o prevečkrat spregledanih ljudeh v ozadju glasbene industrije. Dokumentarec Šov mora biti: legendarni organizatorji rock koncertov anekdotično, živahno in duhovito razgrinja velikokrat spregledan, a ključni del zgodovine rock'n'rolla: zgodbo organizatorjev koncertov in agentov, ki so razvili posel glasbenih turnej. To je poklon majhni skupini glasbenih navdušencev, ki so prinesli svetu živi rock'n'roll: od zakotnih klubov, ki jih je Frank Zappa imenoval »psihedelične luknje«, do razprodanih stadionov, na katerih so bili megadogodki, kakršen je bil Live Aid.
Sledil bo zanimiv dokumentarec Francoski valovi, ki skozi pričevanja ikoničnih francoskih in mednarodnih glasbenikov razkriva zgodovino francoske elektronske glasbe, kot jo vidi mlada generacija. Festival bodo nadaljevali s filmom o svojčas najbolj razvpitem disku na svetu Studio 54. Ta newyorški nočni klub je bil središče hedonizma, odprtosti in blišča, poln glamuroznih zvezdnikov, naključnega seksa in norih kokainskih zabav. Vanj ni mogel vstopiti vsak, so pa novice o slavnih obiskovalcih vsak dan polnile tabloide.
V Studiu 54 je mrgolelo slavnih, od Lize Minnelli do Andyja Warhola.
Foto Adam Schull
Foto Adam Schull
Glasba kot človekova bit
Sobotni program obsega dokumentarec Črni Indijanci o prebivalcih New Orleansa, ki ohranjajo ter prenašajo afriško in indijansko tradicijo, v kateri se spajajo trdoživost in duhovnost, čut za glasbo in ustvarjalnost. Dokumentarec se poklanja indijanskim duhovom na ameriški zemlji, kakor to počnejo plemenski poglavarji. Film, poln glasbe, plesa in radosti, nas popelje h koreninam »klica in odgovora«, ene od zadnjih živih tradicij afriške glasbene kulture, pri kateri se je napajal tudi jazz.
Založba Blue Note je pojem med ljubitelji jazza, v dokumentarcu Blue Note: onkraj not razkrijejo edinstveno vizijo ikonične ameriške založbe, ki sta jo leta 1939 ustanovila nemška priseljenca judovskih korenin Alfred Lion in Francis Wolff in pri kateri so snemali nekateri najpomembnejši jazzovski glasbeniki 20. in 21. stoletja.
Zanimivo zgodbo prinaša tudi dokumentarec Carmine Street Guitars o posebni trgovini s kitarami na manhattanskem Greenwich Villageu. V njej mojster Rick Kelly in njegova mlada vajenka ročno izdelujeta kitare iz lesa, najdenega v starih hotelih, barih, cerkvah. Kitare, narejene iz teh »kosti mesta«, niso videti in ne zvenijo kot nobena druga kitara, zato so med Kellyjevimi strankami ikone kot Bob Dylan, Lou Reed, Patti Smith in Jim Jarmusch. Festival bodo v soboto sklenili s podobno tematiko, kot so začeli. Igrani film Poletje ruskega režiserja Kirila Serebrenikova, ki so ga predstavili tudi na zadnjem Liffu, prinaša zgodbo leningrajske mladine, ki poleti v zgodnjih osemdesetih požira pretihotapljene albume Louja Reeda in Davida Bowieja. Film je navdihnilo življenje dveh ključnih predstavnikov ruskega rocka.
