Vlado Novak: Krsta nima žepov

V kino je prišel novi slovenski film Vsi proti vsem, v katerem glavno vlogo župana malega mesta, ki ga želja po ohranitvi županskega stolčka napelje k sodelovanju s kriminalci, igra Vlado Novak.

Objavljeno
31. januar 2020 08.00
Posodobljeno
31. januar 2020 08.00
Vlado Novak
Teja Roglič, Vikend
Teja Roglič, Vikend

Korupcija, tajkuni, pokvarjeni politiki … Zakaj toliko slovenskih filmov govori o teh temah?


Poglejte politično situacijo danes. Včeraj je padla vlada in že se je začel predvolilni boj. Spet bodo vsi proti vsem (nasmeh).


Toda ali se ljudje teh zgodb ne naveličajo že med gledanjem informativnih oddaji, jih hočejo gledati še v kinu?


Seveda. Hočejo gledati, kdo jim krade denar, hočejo se jeziti, tako si zapolnijo dan. Slovenci se moramo jeziti in imamo razlog, da se jezimo.
 

Tajkun nisem bil nikoli, na »oblasti«, pa še to nizko v hierarhiji v gledališču, pa le sedem mesecev. Takrat sem ugotovil, da moram oditi, če hočem, da me srce z nerednim bitjem neha opozarjati, da ne delam prav.

Ste v filmih raje mali človek ali tajkun?


V vsako vlogo se moraš vživeti, a seveda so mi bolj pri srcu mali ljudje, z njimi se laže identificiram. Tajkun nisem bil nikoli, na »oblasti«, pa še to nizko v hierarhiji v gledališču, pa le sedem mesecev. Takrat sem ugotovil, da moram oditi, če hočem, da me srce z nerednim bitjem neha opozarjati, da ne delam prav. V le sedmih mesecih sem spoznal, kaj so interesne skupine in kako te hočejo vzeti pod svoj dežnik. Pa tu finance niso igrale velike vloge. Zdaj pa si predstavljajte, kakšni interesi vladajo na ravni države in sveta. Mi Slovenci smo prah makovega zrna v primerjavi z vsem svetom. Če ima 2000 milijarderjev v lasti toliko denarja kot 4,5 milijarde ljudi, potem veste, kje je ta svet.

image
Foto Željko Stevanić Vsi proti vsem


Torej vas nikoli ni zamikalo, da bi bili tajkun, čeprav ste jih večkrat upodobili?


Ja, res sem jih večkrat igral. V nadaljevanki Klan sem bil šef banke, še po glavi so me pobrili, pa že sicer imam tako malo las, da lahko ljudje kar vidijo, kaj si mislim. A tajkuni? Rad rečem, da krsta nima žepov, kaj šele žara. Kaj bodo odnesli ti ljudje s seboj, poleg karmične malhe? Svetu danes vladajo finančni morski psi, ki so večinoma stari več kot šestdeset let, torej bi že morali začeti razmišljati o soočenju z Najvišjim. Oni pa začenjajo vojne in konflikte ter povzročajo lakoto. Skrajni čas je, da naredijo nekaj dobrega, to bo dobro tudi za njih. Ne vemo namreč, kaj bo potem. Je kdo od morskih psov razmišljal, kaj bo? Morda bi moral.


Ste upokojenec, a kljub temu res veliko snemate. Pravite sicer, da delate le tisto, kar vas zanima, a očitno vas zanima veliko reči?


V zadnjih treh letih sem res posnel kar nekaj filmov in nadaljevank. In še bom snemal, junija bomo začeli v Vincijem Vogueom Anžlovarjem snemati film Dedek gre na jug.


Tonski mojster ali režiser bi morala povedati igralcem, kdaj se koga slabo razume, igralci se med seboj na to ne opozarjamo. Ne bi pa rad, da se naslajamo nad slabim zvokom, ta nadaljevanka je odlično posneta in zasedba je dobra.

Verjetno boste v filmu dedek?


Dva dedka sva, Boris Cavazza in jaz, ime nama bo Boris in Vlado. Aktiven pa sem tudi v teatru, z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem nastopava v hrvaški uspešnici Volim Njofru, po naše I love Njofra.


image
Foto Željko Stevanić Vsi proti vsem


Zakaj pa se v zadnjem času toliko pojavljate v filmih in nadaljevankah?


Ja, če te ne potrebujejo v teatru, bo pa film! Ko sem še delal v teatru, nisem imel veliko časa igrati v filmih, čeprav sem jih posnel kar nekaj. Rad igram v filmih, četudi se pojavim v majhni vlogi. Vedno sem imel rad majhne in srednje vloge, če sem dobil veliko vlogo, pa sem to sprejel kot posebno darilo.


Bojda vas še zdaj sprašujejo, če boste posneli drugi del Petelinjega zajtrka?


Ja, vsak dan, in to po 13 letih.


Pa pokličete režiserja Marka Naberšnika in mu to poveste?


Seveda, večkrat se slišiva. Tega filma nismo znali prodati, kar je škoda. Gotovo bi ga gledali po vsej bivši Jugoslaviji, že zaradi ljube Severine. Morda se je kdo ustrašil uspeha. Pri nas ga je v kinih videlo 186.000 ljudi, ko je bil prvič predvajan na televiziji, pa ga je gledalo 400.000 ljudi. Zakaj torej tega ne bi gledali tudi na Hrvaškem ali v Bosni? Ampak ni volje, smo pač pizdeki (smeh).


Gledali smo vas v seriji Jezero, ki je navdušila gledalce, a jih tudi razjezila zaradi slabega zvoka. Sebastian Cavazza je izjavil, da je že med snemanjem opozarjal na zvok, kaj o tem menite vi?


Edino, kar me je v seriji motilo, je zvok. Na trenutke nas res ni bilo mogoče razumeti, gotovo tudi kakega mojega stavka. Tonski mojster ali režiser bi morala povedati igralcem, kdaj se koga slabo razume, igralci se med seboj na to ne opozarjamo. Igralec potem že naredi tako, da je prav … Ne bi pa rad, da se naslajamo nad slabim zvokom, ta nadaljevanka je odlično posneta in zasedba je dobra.

image
Jezero Foto Press


Igrate tudi v še eni domači kriminalki V imenu ljudstva, ki prihaja to nedeljo. V tej seriji bomo slišali dialoge?


Ne vem, zakaj jih ne bi. Lahko pa povem, da se odlično sliši in razume dialoge v filmu Vsi proti vsem. Tudi režiserju filma Andreju Košaku sem rekel, da mora čestitati tonskemu mojstru.


Povabil me je tedanji ravnatelj Drame Janez Pipan. Sin je imel res mokre oči, ko me je vprašal, ali mora zdaj začeti navijati za Olimpijo, jaz pa sem dejal, da bomo pač ostali v Mariboru, kajneda?


Lahko pa verjetno poveste kaj več o liku, ki ga igrate v seriji V imenu ljudstva?


Ja, igram dedka glavne junakinje, novopečene pravnice, ki odkrije kriminalne zgodbe, ki se tičejo tudi njene družine. Tako se zgodba začne, razpleta se zelo zanimivo, a več ne morem povedati, kot tudi nisem mogel ljudem povedati, kdo je morilec v Jezeru, čeprav so me spraševali (nasmeh).


V enem od intervjujev ste povedali anekdoto o tem, da so vas pred leti povabili v ljubljansko Dramo, vi ste se o tem pogovarjali z ženo in sinom, žena se je nekako strinjala, da bi se preselili, sin pa vam je obupano dejal, da ne bo navijal za Olimpijo …


Res je bilo tako, to je bilo leta 1993, povabil me je tedanji ravnatelj Drame Janez Pipan. Sin je imel res mokre oči, ko me je vprašal, ali mora zdaj začeti navijati za Olimpijo, jaz pa sem dejal, da bomo pač ostali v Mariboru, kajneda?


Obžalujete, da niste šli v Ljubljano?


Ne, čeprav je bila ljubljanska Drama takrat res na vrhuncu. Delali so veliko in dobro.


A niste le aktiven upokojenec, ki veliko igra, bojda nabirate tudi zelišča?


No, no, pustiva zdaj to. Te dni večinoma kuham čaje, ker ima žena gripo, zato je tudi danes ni na premieri z menoj. Čaje kuham iz zelišč, ki sva jih nabrala skupaj.


Kateri čaj pa priporočate za gripo?


Bezeg, malo žajblja in materino dušico, najbolje tisto s Pohorja. Lipovega čaja pa ne smete dodajati, lipa se kuha sama, lahko ji dodate le žganje. Pa kaj bi dajal nasvete, pater Ašič je znal to bolje.