Vodomec sedi na Prekli

Žirijo očarala ruska zgodovinska povojna drama mladega upa ruskega filma Kantemirja Balagova.

Objavljeno
23. november 2019 19.30
Posodobljeno
24. november 2019 15.56
Zmagovalni film Liffa - Prekla. Foto Arhiv Liffa
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so razglasili zmagovalce letošnjega, 30. Liffa. V tekmovalnem programu, imenovanem Perspektive, je tekmovalo deset naslovov, večinoma prvencev ali pa drugih filmov, še ne uveljavljenih režiserjev. Tokrat je o zmagovalcih odločala mednarodna žirija, ki so jo sestavljali avstrijski kurator in pisec Alexander Horwath, makedonska igralka in producentka Labina Mitevska in slovenska režiserka in producentka Sonja Prosenc.

Soglasno so se odločili, da vodomca podelijo ruskemu filmu Prekla (Beanpole) v režiji Kantemirja Balagova. Svojo odločitev so obrazložili z besedami: »Film občinstvu živo približa zgodovinsko obdobje, leningrajsko zimo 1945/46, ob hkratnem popolnem obvladovanju sodobnega filmskega jezika. Tako filmska tematika, liki, prefinjena psihologija kot tudi pripovedne in vizualne strategije učinkovito nagovarjajo sodobno občinstvo.«

O filmu smo zapisali:

Film, ki je prišel, da bi ostal


Žirija je nagradila še dva filma, ki sta se ji zdela vredna posebne omembe. To je avstrijsko-luksemburška koprodukcija Angelo, v režiji Markusa Schleinzerja. »Film oblikuje biografijo zgodovinske osebe ter se ob tem učinkovito izogiba konvencionalnim pristopom k žanru skozi edinstveno in drzno režijsko videnje dobe razsvetljenstva,« so zapisali ob nagradi.



In film Lara v režiji Jana Oleja Gersterja po scenariju Slovenca Blaža Kutina, po mnenju žirije »skozi precizen scenarij konstruira in analizira antipatično junakinjo, ji ostane zvest, hkrati pa gledalca na koncu pripelje do točke, na kateri je sposoben junakinjo videti z drugačnimi očmi.«

O filmu smo zapisali:

Strah pred osramotitvijo staršev


Kratke filme so pregledali črnogorski režiser Ivan Bakrač, producent Andraž Jerič in hrvaška kuratorka Marina Kožul in nagradili tajvanski film Lani, ko je vlak šel mimo v režiji Pang-Chuana Huanga. »S fotografiranjem hiš ob železniški progi in obiskovanjem njihovih prebivalcev leto zatem nam avtor predstavi sentimentalno potovanje v spomin. To poetično dokumentaristično raziskovanje, nastalo iz potovalne radovednosti, je nostalgičen prispevek k ustavljanju časa, ki ga omogoča uporaba fotografskega aparata. Za medijsko dojemljiv prikaz delca življenja na tajvanskem podeželju nagrado podeljujemo filmu Lani, ko je vlak šel mimo avtorja Pang-Chuan Huanga,« so povedali k nagradi.

Tudi oni so podelili posebno omembo filmu Božično darilo, v režiji Bogdana Muresanuja za to ker, »Močan strah pred vladajočim režimom poznajo le tisti, ki so ga izkusili. Z uporabo otroške naivnosti kot prizme razumevanja pomembnega zgodovinskega dogajanja avtor skozi precizne dialoge in duhovitost ter prepričljivo igro uspešno prenaša ta strah na kar najširše občinstvo. Posebno priznanje žirije podeljujemo filmu Božično darilo režiserja Bogdana Muresanuja.«

Nagrado FIPRESCI, mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, ki so jo sestavljali Francoz Bernard Besserglik, Hrvatica Dina Pokrajac in Slovenka Sanja Struna, je prejel film Monos v režiji Alejandra Landesa. Svojo odločitev so utemljili z besedami, »Z odsevanjem Gospodarja muh Williama Goldinga ter utrinki, ki spominjajo na filma Apokalipsa zdaj in Aguirre, srd božji, preneseni v sodobni kontekst gverilskega bojevanja v Kolumbiji, film fantastično upodobi padec v norost in strašljiv vpogled v vojne grozote, v kombinaciji z izjemno igralsko zasedbo in vrtoglavo, na trenutke nadrealistično fotografijo. Težko ga je umestiti; je nepredvidljiv, neobrzdan, popolnoma izviren in nekoliko nor: Monos režiserja Alejandra Landesa je žirijo FIPRESCI v celoti prepričal, da si resnično zasluži nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov.«



Med  23 filmi, ki so se odvrteli v 12. dneh festivala je svojega favorita izbiralo tudi občinstvo. Z najvišjo povprečno oceno, 4,64 je zmagal film Vsak dan je dober dan japonskega režiserja Tatsushija Ohmorija.



Na Liffu je letos prvič nagrado podelila tudi Art kino mreža Slovenije. V njenem imenu so odločali dr. Anja Bajda, Tim Božič in Staš Stermecki. Najbolj jih je prepričal film Ema, Pabla Larraina. »Žirija je film prepoznala kot izdelek z močnim avtorskim podpisom, estetsko dovršen in svojstven, vizualno in čutno bogat, marsikdaj vsebinsko in estetsko drzen, teatralen in nazadnje celostno prepričljiv. Film Ema odlikujejo vizualno bogati prizori, dogajanje pulzira v ritmu glasbe Nicolasa Jaara, skozi gibe glavne protagnistke Eme in v utripu razvoja njenega notranjega sveta. Kot veliko odliko žirija prepoznava tudi igro Mariane Di Girolamo, ki upodobi Emo, ter vsebinsko zaokrožen, celovit scenarij Guillerma Calderóna in Alejandra Morena, ki kljub razvoju osrednje teme odpira prostor duhovitosti in nepričakovanim preobratom, kombinacija vsega pa je ekstatično filmsko popotovanje, ki ga nadvse priporočamo v ogled.«



V zadnjih letih v sklopu Kinodvorovega filmsko-vzgojnega projekta Kinotrip, filme ocenjuje tudi mladinska žirija. Uma Hajsinger, Iva Katušin, Nika Oblak, Eva Palčič in Nina Škerlep so kot najboljšega izbrali novo presunljivo socialno dramo brotanskega družbenega kritika Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo. Ob svoji izbiri so povedali, »Kinotripovo nagrado mladinske žirije podeljujemo filmu, ki nas je pretresel s svojo socialno občutljivostjo in močno družbenokritično noto ter se nas dotaknil s svojo človečnostjo. Film govori o problemih, s katerimi se soočajo številne družine danes in kar nas, mlade, na trgu dela čaka jutri, če kolesja izkoriščanja ne bomo ustavili. Nagrado tako prejeme film z močnim neposrednim sporočilom, ki mu je treba prisluhniti – to je film Medtem ko vas ni bilo.« 

O filmu smo zapisali:

Sistemi, ki trgajo družinsko celico