Tiskane izdaje
Rudar je bil sicer edini prijavljeni film, ki je ustrezal zahtevam za kandidaturo, a žirija je o tem, da ga pošlje v boj za nominacijo, odločila soglasno.
V utemeljitvi so med drugim zapisali, da film Hanne Slak, navdihnjen z resničnimi dogodki zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in z njegovo avtobiografijo Nihče, pripoveduje pretresljivo zgodbo o rudarju, ki se bori za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev. »V filmu se rudar Alija zoperstavi zunanjemu svetu. Da bi ohranil lastno človečnost, vztraja, da je treba žrtve identificirati in pokopati. Istočasno se sooča z lastnimi spomini, s tragedijo svojih bližnjih. Zgodba se tako v realni osebi dotakne dveh bolečih tem našega prostora.«
Prav tako je bila žirija mnenja, da film, ki je nastal v produkciji Nukleus filma, odlikujejo odličen ritem, spretna dramaturgija, podprta z učinkovitostjo in razumljivostjo dialogov, občutena montaža in natančna ter učinkovita zvočna podoba. »Sam filmski izraz prinaša jasnost z realističnim pristopom, ki film zaznamuje in s spretnim prepletom različnih ravni protagonistovega osebnega doživljanja gledalca ne pusti ravnodušnega.«
Žirijo so navdušili tudi igralci. Na prvem mestu seveda hrvaški igralec Leon Lučev, ki je za to vlogo prejel vesno: »Izvrstna, večplastna igra glavnega junaka Leona Lučeva, ki nas vodi globoko skozi Alijeva prepričanja in spoznanja, naredi lik Alije izjemno prepričljiv. Nemirni Alija, ki ga ne prenese noben sistem, Alija, ki je pogumen in pripravljen iti do konca, tudi za ceno svojega življenja. Alijeva zgodba je lahko zgodba vsakega od nas. Igra Alijeve žene, ki jo odigra Marina Redžepović, gledalca pritegne in prepriča brez velikih besed. Oba ustvarjata svet, s katerim se gledalec hitro poistoveti in vanj čustveno vživi, zaradi česar je filmski projekt umetniško prepričljiv - kar navsezadnje dokazujejo tri vesne na Festivalu slovenskega filma: za najboljšo režijo, za najboljšo montažo in za najboljšo glavno moško vlogo.«
Rudar režiserke in scenaristke Hanne Slak.
Ko je scenaristka in režiserka Hanna Slak prvič slišala za odkritja v Hudi jami, je bila »šokirana in prizadeta, a do Alićeve izpovedi te zgodbe nisem slišala na način, ki bi mi pomagal soočiti se z njo, sprejeti nesprejemljivo in narediti korak naprej. Vedno so bile prisotne primesi političnega in zgodovinskega manipuliranja, ki ga prek svojega dela hitro začutim. Nihče ni govoril pristne, inertne resnice. In moja prizadetost je ostajala; občutek, da nekdo nekaj groznega še vedno skriva /.../. Ostajala je tesnoba. Ko pa sem slišala Mehmedalijevo zgodbo, je bilo povsem drugače. Ta človek se ni bal resnici preprosto pogledati v oči. Govoril je resnico. Svojo resnico, toda neizkrivljeno resnico. In nenadoma tesnobe ni bilo več in ni bilo več strahu. Na ta način želim zgodbo povedati naprej.«
Kako pa je Alićevo zgodbo videl glavni igralec Leon Lučev? »Mehmedalija je zame navdih. Zaprl mi je usta. Poslušal sem ga in opazoval. Je človek, ki ga sovražijo prav vsi sistemi. Zato, ker je za ceno svojega življenja pripravljen iti do konca. Vedno in povsod. Pogumen je, skoraj nemogoče ga je ustaviti. Deset takih ljudi bi lahko spremenilo svet. /.../ Ko sem prebral scenarij, sem vedel, da je to to. V njem sem se prepoznal. V njem sem prepoznal nas vse. To je, povedano preprosto, naša zgodba. Tudi sam imam na Hrvaškem za seboj bolečo vojno izkušnjo. Ta čas me je zaznamoval. Vse nas je. Ključno je, da ljudje izvedo resnico. In Mehmedalijeva zgodba je resnica. Nič več in nič manj.«
Rudar prihaja na redi spored slovenskih kinematografov 28. septembra.
