Zavod AIPA: avtorji na lovu za svojimi pravicami

Nadomestila v višini 2,5 milijona evrov naj bi med avtorje razdelili že prihodnje leto.

Objavljeno
08. junij 2011 20.59
Tina Lešničar, kultura
Tina Lešničar, kultura
Danes so na novinarski konferenci Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA) njegovi ustanovitelji prvič javno spregovorili o novem združenju, ki naj bi odpravilo dolga leta statusa quo na področju avtorskih pravic za ustvarjalce avdiovizualnih (AV) del, torej kinematografskih, televizijskih in risanih filmov, kratkih glasbenih videofilmov ter reklamnih in dokumentarnih filmov.

Področje, ki ga je z očitki netransparentnosti desetletje »servisiral« Sazas, je z novim zavodom tako dobilo formalnopravne okvire, avtorji pa zagotovilo za izplačevanje nadomestil, ki jim zakonsko pripadajo. Zavod AIPA namerava letos zbrati okoli 2,5 milijona evrov avtorskih nadomestil iz naslova kabelske retransmisije in jih transparentno ter pravično razdeliti med nosilce pravic.

»Slovenija je bila do nedavnega ena redkih držav, ki je avdiovizualne pravice puščala v strateško nedefiniranih okvirih. Področje filmske in televizijske ustvarjalnosti tako dolgo časa ni imelo urejenega upravljanja pravic, in to kljub temu da se avdiovizualna dela uporabljajo v najširšem obsegu,« je v predstavitvenem biltenu zapisal Gregor Štibernik, direktor Zavoda AIPA. Da je danes področje kolektivnega uveljavljanja pravic v AV-sektorju urejeno evropsko primerljivo, smo potrebovali skoraj desetletje. Takšna organizacija je v različnih ustanovitvenih konstelacijah nastajala že nekaj časa.

Kratek zgodovinski pregled

Prva kolektivna organizacija za zaščito avtorskih pravic avdiovizualnih avtorjev, poimenovana Zavas, je leta 2001 nastala na pobudo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) pod vodstvom Milana Ljubiča, je spomnil tedanji predsednik DSFU Metod Pevec, zdaj v vlogi predsednika sveta Zavoda AIPA.

Med čakanjem, da bi jim urad za intelektualno lastnino (URSIL) podelil licenco, je začasno servisno vlogo za pobiranje nadomestil na tem področju prevzel Sazas, ki je deloval na podlagi pogodb s švicarsko neprofitno organizacijo AGICOA, ki združuje filmske in televizijske producente z vsega sveta.

Sazas je iz tega naslova zbral okoli osem milijonov evrov na leto, očitajo pa mu delitev nadomestil na netransparenten način, saj v teh letih ni bilo uradnega pravilnika o delitvi niti enotne tarife nadomestil, kar je v uradni list nedavno vpisala šele AIPA, je povedal Štibernik. Vmes je nekaj časa delovala tudi AVA – Društvo audiovizualnih avtorjev za zaščito avtorskih pravic Slovenije, ki pa, kot je razvidno iz poslovnega imenika, od septembra lani ne posluje več.

Pravnim (taka organizacija mora namreč ustrezati vrsti zahtevanih mednarodnopravnih formalnosti) in ideološkim oviram navkljub je AIPA, naslednica Zavasa, začela delovati oktobra lani, ko je pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic producentov, avtorjev in izvajalcev avdiovizualnih del, torej dovoljenje, da v njihovem imenu pobira nadomestila od kabelskih operaterjev za retransmisijo AV-del.

Takrat se je na Jurija Žureja, direktorja urada za intelektualno lastnino, usul plaz očitkov in celo prijav na komisijo za preprečevanje korupcije, ki so jih sprožili nekateri upravičenci do nadomestil na Sazasu. Metod Pevec, ki je tudi avtorska dvoživka, tega upora ne razume v naravi konflikta interesov dveh vpletenih organizacij v primeru glasbenika, ki nastopa v videospotu, temveč vidi bistven problem, da AIPA predstavlja velik izpad dohodka Sazasu.

Za zdaj ima AIPA licenco le za pobiranje nadomestil iz prikazovanja v kabelskih sistemih (Siol, Amis, T2, Telemach...). AV-dela naj bi se dnevno retransmisirala v približno dvesto domačih in tujih programih v kabelskih omrežjih po Sloveniji. V prihodnje pa namerava AIPA pridobiti še dovoljenje za uveljavljanje nadomestil za zasebno reproduciranje.

Zavod je bil nedavno sprejet v svetovno združenje za zaščito pravic izvajalcev SCAPR (Societies' Council for the Collective Management of Performers' Rights), v teku pa je povezovanje z drugimi mednarodnimi kolektivnimi združenji, da bi domači ustvarjalci hitreje prišli do svojih nadomestil v tujini. Na področju administracije pravic sodeluje z Zavodom IPF, ki v Sloveniji skrbi za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov.

V slogi je moč

Zadnje čase filmski umetniki nastopajo nenavadno složno. Kot proti sprejemanju filmskega zakona so se za »svojo stvar« zavzela in v AIPO povezala vsa slovenska stanovska filmska združenja. Področje avtorskih pravic v AV-sferi je namreč bistveno bolj zapleteno od literarnega ali glasbenega, saj je do nadomestila upravičenih precej več vpletenih, od režiserja, producenta, igralca in ostalih nastopajočih, avtorja priredbe, scenarista, direktorja fotografije do skladatelja, glasbenika, animatorja, scenografa, kostumografa, maskerja in montažerja.

Na AIPI so se po pridobitvi licence najprej lotili urejanja evidence uporabnikov, AV-del in članstva. Po vsem povedanem ni nenavadno, da imajo na AIPI težavo pri zbiranju upravičencev denarnega nadomestila. Kot je povedal Metod Pevec, se srečujejo z nezaupanjem. Bizarnost dejstva, da področje avtorskih pravic za AV-dela v Sloveniji toliko časa ni bilo urejeno, dobro ilustrira izjava Metoda Pevca. »Filmski avtorji smo se kar nekako sprijaznili s stanjem, da naše pravice niso upoštevane. Ko sem končal kakšen svoj film, je moj skladatelj takoj tekel na Sazas in prijavil svoje delo, jaz se niti nisem zavedal, da v nadaljnji eksploataciji filma obstajajo kakršne koli pravice zame. Potrebovali bomo več časa, da spet pridobimo zaupanje avtorjev.«

Za zdaj ima AIPA evidentiranih pet tisoč upravičencev in več kot 1600 AV-del. Večino članstva predstavljajo fizične osebe. Članstvo seveda ni pogoj za prejemanje nadomestila, dovolj je že, da upravičenec posreduje svoje podatke. Izdali so tudi formular za prijavo avdiovizualnega dela, dostopen v brošuri in na njihovi spletni strani http://www.aipa.si. Gregor Štibernik je prepričan, da se bo članstvo v AIPI povečalo po prvi delitvi nadomestil. Že evidentirani avtorji AV-del pa si svoje tantieme lahko obetajo že v prvi polovici prihodnjega leta.