Nič več luzerka, ampak zmagovalka

V Portorožu so na 21. Festivalu slovenskega filma podelili nagrade najboljšim filmom. Za najboljši film festivala je obveljal Ne bom več luzerka režiserke Urše Menart.

Objavljeno
15. september 2018 23.00
Posodobljeno
17. september 2018 13.11
Ne bom več luzerka.
Tina Lešničar
Tina Lešničar
Po šestih dneh, v katerih se je odvrtelo 111 filmov, so člani žirije razdelili nagrade vesna najboljšim med 52. filmi, ki so tekmovali v uradnem programu. Objavljamo naslove zmagovalnih filmov in utemeljitev strokovne žirije za celovečerne filme (Polona Juh, Boštjan Virc in Uldis Dimiševskis) in žirije za druge kategorije (Haidy Kancler, Metod Pevec, Miloš Srdić).

Vesna za najboljši celovečerni film: Ne bom več luzerka, režija Urša Menart
Produkcija: Vertigo, Zavod za kulturne dejavnosti
Koprodukcija: RTV Slovenija, Nuframe, 100 d.o.o., Fs Viba film
image
Ne bom več luzerka.

Film Ne bom več luzerka je žirija prepoznala kot najbolj celovit filmski izdelek tega festivala. Relevantnost teme, dodelan scenarij in precizna režija Urše Menart, izvrstna igralska zasedba z Evo Jesenovec na čelu ter vsi preostali avtorski prispevki tvorijo prepričljivo celoto. Generacijska problematika je aktualna in pereča, a jo film obravnava z inteligentno noto humorja, absurda in topline.


Vesna za najboljšo režijo: Posledice, režija Darko Štante
Produkcija: Temporama
Koprodukcija: Zwinger Film, Nuframe, 100 d.o.o.
image
Posledice. Foto Arhiv Fsf

Enotna in trdna režija, v okviru katere nastaja zgodba, ki nas hkrati privlači in odbija, obenem navduši in potre, vsekakor pa do najmanjših podrobnosti razkrije kompleksno življenje mladine danes. Izjemen prvenec, v katerem režiser presenetljivo dobro upravlja prav vsak delček.

Vesna za najboljši scenarij: Ne bom več luzerka, režija Urša Menart
image
Ne bom več luzerka.

Scenarij filma Ne bom več luzerka izstopa s svojo dodelanostjo, premišljenostjo in očitnim poznavanjem tematike. Iz navidez pasivnega lika Špele ustvari močno in privlačno protagonistko, narativni presežek pa ustvarja v večplastnosti, vizualni pripovedi in bogatem podtekstu.

Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo: Judita Franković Brdar (v filmu Izbrisana) 
image
Judita Franković Brdar v filmu Mihe Mazzinija Izbrisana. Foto Promocijsko Gradivo

Igralka Judita Franković odigra lik Ane izredno rahločutno, prepričljivo, z izrazitim občutkom za emocijo, filmsko vsebino in izrečene besede. Vse omenjene elemente z unikatnim igralskim postopkom povezuje v enkratne filmske trenutke in tako razpira vso tragiko lika, da bi lahko le ta delovala na gledalca. Čeprav na začetku filma vlogo Ane zastavi prizemljeno, pa po izgubi lastne identitete oprijemljivost lika postopoma transformira v vase zazrto bitje, ujeto v brezizhoden položaj.

Vesna za najboljšo glavno moško vlogo: Matej Zemljič (v filmu Posledice) 

Matej Zemljič je igralec, ki nas očara s svojim introvertiranim filmskim delovanjem. Njegov pristop k vlogi je diskreten in univerzalen. Postopoma, v enakomernem valovanju gradi lik Andreja v človeško bitje, ki je ujet med benignim mehanizmom vzgojnega doma ter travmatičnostjo družine in posledično notranje stiske. Odsotnost ljubezni in strah pred prihodnostjo izraža rahločutno in nevsiljivo, skoraj poetično.  Njegova prisotnost je zadržana, kljub brutalnim situacijam. Temeljna ravnina, iz katere igralec izhaja, je občutje neznosnosti, v svoji bolečini pa vselej ostaja tih in zvezan vse do dejanja nasilja nad Željkom. 

Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo: Živa Selan (v filmu Ne bom več luzerka) 
image
28.9.2017, snemanje (16. snemalni dan) celovečernega prvenca režiserke Urše Menart z naslovom ”Ne bom več luzerka” na Krakovskem nabrežju.

Živa Selan je igralka, ki žari. S svojo naravnostjo, drznostjo in odzivnostjo oblikuje vlogo, ki jo občutimo kot refleksijo neulovljivega in neoprijemljivega ustroja sveta. Dušljivost vsakdana, kot ga v popolni nemoči doživlja generacija, ki ne more priti do zaposlitve, se kaže v igralkini navidezni razigranosti in lahkotnosti. Njen izraz ni nikoli isti ali brezizrazen, nasprotno, s svojo sugestivno močjo in distanco do sveta ves čas sporoča: »Nisem dobro.« 

Vesna za najboljšo stransko moško vlogo: Timon Šturbej (v filmu Posledice) 

Timon Šturbej je v vlogi Željka briljanten. Karizmatičen in suveren v vseh plasteh igralskega izraza. V svoji brezhibni transformaciji učinkovito dozira objestnost mladega prestopnika v gesti telesa in duha. Skozi ves film svobodno in fluidno preigrava vse emocije in združuje diaboličnost divje narave in mehkobe. Od prvega do zadnjega trenutka živi film scela v drži manipulativnega demona.



Vesna za najboljšo fotografijo: Mitja Ličen (film Zgodovina ljubezni, režija Sonja Prosenc) 
Produkcija: MONOO
Koprodukcija: Nefertiti Films, Incitus Film
image
Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc Foto Promocijsko Gradivo

S skrbnim sestavljanjem kadrov je v tem vizualno zadovoljujočem filmu direktor fotografije ustvaril čutno vizualno izkušnjo, ki nas posrka vase. Svojo izjemno nadarjenost kaže v nadgradnji svojega sloga, saj je z dodatno plastjo kompleksnosti še obogatil svoj umetniški in strokovni dosežek.

Vesna za najboljšo izvirno glasbo: Jura Ferina, Pavao Miholjević, Vladimir Godár (film Izbrisana, režija Miha Mazzini) 
Produkcija: Gustav Film
Koprodukcija: Ankica Jurić Tilić & Ira Cecić (Kinorama), Biljana Prvanović (Delirium), Diego Zanco (Pakt Media)

Ekipa skladateljev je ustvarila izjemno natančno in presenetljivo organsko glasbeno spremljavo k preizkušnjam in stiskam, s katerimi se srečuje vodilna junakinja zgodovinsko težkega filma. S svojim dosežkom so brez dvoma obogatili zvočno izkušnjo filma, saj so še podkrepili občutja in dogajanje v zgodbi.

Vesna za najboljšo montažo: Zlatjan Čučkov (film Koliko se ljubiš?, Režija Nina Blažin)
Produkcija: Sever & Sever

Zlatjan Čučkov je z montažo filma Koliko se ljubiš? ustvaril konsistentno strukturo z jasnim dramaturškim lokom in ritmom, ki premišljeno in v pravih trenutkih razgalja večplastnost in kontroverznost protagonistke Viktorije. Pri observacijskem dokumentarcu je strukturiranje in osmišljanje ogromne količine posnetega materiala eden večjih avtorskih izzivov in Zlatjan je z njim opravil izvrstno.

Vesna za najboljšo scenografijo: Matjaž Pavlovec (film Izbrisana, Režija Miha Mazzini)
image
Izbrisana. Foto Fsf

Scenografu je uspela skrajno natančna poustvaritev prostora in vzdušja v Sloveniji leta 1992. Uspešna in zelo zahtevna naloga, ki vključuje vse od najmanjših naključnih podrobnosti do splošne upodobitve minulih časov, igra ključno vlogo pri doseganju pristnosti celotnega filma.

Vesna za najboljšo kostumografijo: Sanja Džeba (film Izbrisana, režija Miha Mazzini)

Kostumografska vizija Sanje Džeba v filmu Izbrisana ni le natančna raziskava mode devetdesetih, njeno delo je umetniški izraz, ki se ne postavlja v prvi plan, temveč zna sobivati z vsebino filma. Domišljen vizualni pristop je ves čas v uravnoteženem odnosu do situacij in prostora, s čimer doseže skladnost filmične kostumografije in pripomore k neilustrativnosti okolja. V karakterizaciji vlog logično podpira njihovo psihologijo in dosega učinek v dobro pripovedi filma.

Vesna za najboljšo masko: Nataša Sevčnikar (film Gajin svet, režija Peter Bratuša)
Produkcija: Felina Films
Koprodukcija: RTV Slovenija
image
Gajin svet. Foto Fsf

Nataša Sevčnikar je v filmu Gajin svet ustvarila diskretno, a konsistentno masko vseh igralcev, ki v ravno pravi meri in z veliko občutka vizualno podpira nerealističen in poenostavljen svet otroškega in mladinskega filma. 

Vesna za najboljši zvok: Julij Zornik (film Lep pozdrav iz svobodnih gozdov, Režija Ian Soroka) 
Produkcija: Pica Pica Productions
Koprodukcija: Barbara Rosenberg, Luka Rukavina (Plan 9 Produkcija), Sarah Noor Phoenix, Anna Winter

Julij Zornik je v filmu Lep pozdrav iz svobodnih gozdov ustvaril presežek svojega dolgoletnega zvočnega ustvarjanja mnogih igranih in dokumentarnih filmov. Jasen in zrel avtorski koncept brez glasbe vzpostavlja minimalistično zvočno sliko kot ključen pripovedni element filma, sestavljen večinoma iz pripovednih glasov in šumov narave.

Vesna za najboljši dokumentarni film: Koliko se ljubiš?, režija Nina Blažin)
Produkcija: Sever & Sever
image
Koliko se ljubiš? Foto Arhiv Fsf

Nina Blažin je z občutljivim dokumentarnim pogledom vstopila v življenje dveh mladih odvisnikov; podala se je v svet, ki ga radi preslišimo in spregledamo. Portretiranca živita na eksistencialnem robu, vendar se tudi tam najde nekaj ljubezni in potrebe po lepoti. Svoja junaka nam je približala do najintimnejših plasti, hkrati pa je s plemenitim avtorskim občutkom ohranila njun človeški ponos. Kljub zahtevnemu dokumentarističnemu pristopu pa film uspe razmišljati tudi vizualno.

Vesna za najboljši kratki igrani film: Poslednji dan Rudolfa Nietscheja, režija Blaž Kutin
Produkcija: Nukleus film Slovenija
Koprodukcija: Utopia Film, filmska produkcija d.o.o., Tomahavk, zavod za kulturne dejavnosti, Ritem, studio za avdio in video storitve

Blaž Kutin kratki film spretno izkorišča kot priložnost za raziskovalen odnos do filma, zato je Poslednji dan Rudolfa Nietscheja radikalna avdiovizualna avantura, bolj odsanjana kot posneta. Avtor pogumno izkorišča na videz preprosto resnico, da film ni samo to, kar pokaže in pove, ampak tudi kar zamolči in skrije. Tako gledalcu prepusti veliko svobode, da sam z aluzijo na velikega filozofa odkriva zgodbo o običajnem sleherniku.

Vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo: Zimske muhe, režija Olmo Omerzu
Produkcija: Endorfilm (Češka), Cvinger Film (Slovenija)
Koprodukcija: Česká Televize, Cvinger Film, Koskino, Punkchart Films

Zimske muhe so očarljiv road movie, ki pa potuje predvsem skozi razburljivo in hkrati brezčasno pokrajino odraščanja. Film poišče otroka v nas, polnega nedolžnih užitkov, z vedno veliko željo po avanturi, raziskovanju in nenehnem popotovanju po sladkih bridkostih sveta. Olmo Omerzu vodi filmsko zgodbo z lahkotnostjo pravljice, jo bogati s prefinjenim humorjem, hkrati pa ohranja odgovoren odnos do teme. 

Vesna za najboljši animirani film: Koyaa – Divji ležalnik, režija Kolja Saksida
Produkcija: ZVVIKS

Koyaa je že nekaj časa prepoznaven animiran junak, vsako leto je tudi gost tega festivala. Njegov avtor Kolja Saksida je lutkovno animacijo razvil do svetovno primerljive vrhunske kakovosti, hkrati pa je ostal zvest svojemu junaku in najmlajšemu občinstvu, ki mu slovenski film ponudi občutno premalo.

Vesna za najboljši študijski film: Voyage voyage, režija Lun Sevnik
Produkcija: FAMU Praga
image
Voyage voyage Foto Arhiv Fsfdni

Čeprav smo v zadnjem času videli veliko filmov z begunsko tematiko,  nas uspe Voyage voyage  presenetiti. Temo obravnava apolitično, z jasno etično držo poveže tihotapca in njegovo blago v globoko humano sporočilo – vsi smo ljudje. Lun Sevnik prikaže zrel odnos do današnje družbene realnosti, suvereno uporablja filmski jezik in uspešno razvija svoj avtorski izraz.

Vesna za poseben izvirni dosežek: Zgodovina ljubezni, režija Sonja Prosenc
Produkcija: MONOO
Koprodukcija: Nefertiti Films, Incitus Film
image
Zgodovina ljubezni. Foto Fsf

Vesno za posebno izviren filmski dosežek prejme ekipa filma Zgodovina ljubezni, ki vzpostavlja unikaten in neobičajen avtorski izraz, ki film odpelje stran od pričakovanih avtorskih uzanc. Umetniško rahločutnost režiserke in scenaristke Sonje Prosenc podpirajo odlična fotografija Mitje Lična, mednarodna igralska in avtorska zasedba ter poslovna in povezovalna sposobnost producenta Roka Sečna. 

Vesna za posebne dosežke: Gajin svet, režija Peter Bratuša
Produkcija: Felina Films
Koprodukcija: RTV Slovenija

Zabaven in aktualen mladinski film, ki se lahko zasluženo kosa z igranimi celovečerci ne glede na splošno sprejeto hierarhijo filmskih žanrov. S kakovostnimi filmi za mlado občinstvo vzgajamo bodoče obiskovalce kinematografov v Evropi. Gajin svet kot del tega prepotrebnega procesa uspešno in dostojno nadaljuje tradicijo mladinskih filmov v Sloveniji. 

Vesna za posebne dosežke: Nori dnevi, režija Damian Nenadić
Produkcija: Restart
Koprodukcija: Petra Pan Film
image
Nori dnevi. Foto Arhiv Fsf

Nori dnevi nas malodane prestrašijo s filmskim ugibanjem, ali se za duševno obolelostjo morda ne skrivajo zgolj neskončna ranljivost življenja, človeška nemoč in sovražni demoni, ki krožijo med nami.  Film brez moraliziranja odpira mučna vprašanja, kako se na duševne stiske odzovemo mi, kako reagira sistem, medicina, farmacija. Zaradi premišljene, čeprav zgolj navidezne odsotnosti avtorja ostane samo iskren, do surovosti prepričljiv dokument, ki na gledalca deluje skoraj fizično.

Vesna za najboljši film po izboru občinstva: Posledice, režija Darko Štante


OSTALE NAGRADE

Nagrada IRIDIUM v vrednosti 5000 evrov za postprodukcijske storitve se podeli režiserju filma, ki je prejel vesno za najboljši film: Ne bom več luzerka 

Nagrada žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark (Ciril Oberstar, Petra Meterc, Matevž Jerman)
Posledice, režija Darko Štante

Za močno igro, izčiščeno režijo in brezkompromisno osredotočenost zgodbe, za izjemen čut pri niansiranju čustev in odnosov med protagonisti filma ter celostno avtentično izgradnjo mikrokozmosa iz obrobja slovenskega vsakdana.  

Posebna omemba žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark
Ne bom več luzerka, režija Urša Menart
 
Za dosledno kritično refleksijo časa in današnje mlade generacije, ki v odnosu do protagonistov uspe biti hkrati humorna, trpka in ljubeča, ter za režijsko dovršen portret Ljubljane, ki v filmu nastopa kot svojstven karakter. 

Nagrada in posebna omemba za najboljša filma iz sklopa Podmladek:
Metum, režija skupinsko delo
Produkcija: ZVVIKS
Koprodukcija: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana

Glavno nagrado podeljujemo skupinskemu filmu Metum. Odlikujejo ga dovršeni detajli v sicer stilizirani animaciji. Uporaba plastelina poudari otroško perspektivo strahu, film lahkotno naslovi tabuizirano temo.

Kar človek čuti, režija Urh Pirc

Posebno omembo namenjamo filmu Kar človek čuti avtorja Urha Pirca, ki ga v prvi vrsti odlikuje pristna igra. Film neposredno in realistično obravnava aktualno tematiko, poda izčiščeno in zaokroženo zgodbo.