2Cellos: Rock bogova z občutljivo klasično dušo

Na tone pisem oboževalk, nenehni klici za koncerte, nešteto prošenj medijev na intervjuje, pogovore v televizijskih oddajah, vabil za nastope z zvezdniškimi rock in pop ikonami, razprodane dvorane z rjovečimi množicami. Od intimnih komornih koncertov do divjega tempa, ki pritiče rockovskim zvezdam, samo v nekaj mesecih.

»Eksplozija!,« to kar se jima je zgodilo z eno besedo opišeta mlada violončelista Stjepan Hauser in Luka Šulić. Njun nenadni vzpon se sliši kot pravljica. Potem, ko sta se vsak iz svojega konca nekje proti zaključku študija klasičnega violončela znašla v Londonu, sta bolj za hec priredila skladbo Smooth Criminal Michaela Jacksona, posnela video in jo objavila na youtubu. Že tretji dan po tem, njuni telefoni niso nehali zvoniti, čez tri tedne sta imela že preko tri milijone ogledov. To se ni zgodilo še nobenemu klasičnemu izvajalcu. Postala sta youtube senzacija. »Nisva mogla verjeti, kaj se dogaja. To je bila sploh prva skladba, ki sva jo naredila. Mislila sva posneti še deset videospotov, preden bi si sploh upala pričakovati, da naju bo kdo opazil. Začele so deževati ponudbe za koncerte, najin repertoar pa je bila samo ta skladba,« se v enem od številnih intervjujev z nasmehom na obrazu spominja Stjepan Hauser, nekdanji učenec znamenitega Mstislava Rostropoviča.

Elton John ju je našel kar preko dekana londonske kraljeve akademije, kjer je študiral Luka Šulić, in jima dal ponudbo, ki je nista mogla zavrniti. Pridružila sta se mu na svetovni turneji, v sklopu katere so lani nastopili tudi v dvorani Stožice v Ljubljani. Sledilo je še koncertiranje z Red Hot Chili Peppers in Georgom Michaelom, pa gostovanje na priljubljenih ameriških tv šovih, kot sta The Tonight Show z Jayem Lenom in pogovorna oddaja z Ellen DeGeneres. Na svojem drugem albumu In2ition, ki sta ga izdala letos januarja pa sta gostila svetovne zvezdnike, kot so Elton John, Zucchero, Naya Rovera, Lang Lang, Sky Ferreira in Steve Vai.

A takšen razplet se ni zgodil po naključju. Za zgodbo o uspehu, kot je v navadi, stoji trdo delo. Oba sta odraščala z ljubeznijo in spoštovanjem do klasične glasbe. Hauser v Puli in na Reki, ki jo je zapustil takoj po srednji šoli in študij violončela nadaljeval v Londonu, nato pa diplomiral na Royal Northern College of Music v Manchestru. Šulić, sin Izolanke in Dubrovčana, pa je iz Maribora svojo izobrazbo klasičnega čelista zastavil najprej v Zagrebu, zatem na Dunaju in kasneje šolanje zaključil na omenjeni kraljevi glasbeni akademiji v Londonu. Za njima so torej dolga leta rigorozne vadbe in odrekanja mladostnim radostim. Njun trud je pri vsakemu posebej požel precej nagrad na mednarodnih tekmovanjih klasične glasbe, a kmalu zatem, ko sta združila moči, sta ugotovila, da ju zvedav pogled onkraj klasičnih okvirjev vleče v prostran svet glasbe.

V intervjujih ponavadi razlagata o svojih namerah, da bi klasično glasbo in ne ravno popularen inštrument, kot je čelo, približala mladim, da svoje klasično znanje taktično vnašata v aranžmaje uspešnic, kot so Where The Streets Have No Name (U2), Wellcome to the Joungle (Guns 'n' Roses), Californiacation (Red Hot Chili Peppers) in Smells Like Teen Spirirt (Nirvana) ...

Vse to seveda drži - bojda je v Zagrebu zmanjkalo učiteljev in inštrumentov, ker se mladina množično želi učiti igrati čelo - a bolj kot vsi nameni in načrti je jasno, da se ob vsem tem neznansko zabavata. Njuna prezenca in energija na odru, ko razcefrane loke vlečeta po svojih črnih električnih karbonskih inštrumentih, je nepopisna. Oči se jima svetijo, ko koketirata s publiko in po laseh jima polzi pot med divjim izvajanjem največjih rockovskih uspešnic. Igrata, kot da jutri ne obstaja. Bolj umirjena, a nič manj intenzivna in strastna je njuna interpretacija klasičnega repertoarja, ki ga dodata k vsakem koncertu. Sta divja rock bogova z občutljivo klasično dušo. Oziroma z besedami Eltona Johna: »Pojdite in si ju oglejte v živo, ker sta res osupljiva! Ne spomnim se, da bi videl kaj tako vznemirlijivega, odkar sem nekje v šestdesetih v živo videl Jimija Hendrixa.«