9. Zimski festival: Povezovanje umetnosti in ustvarjalnih moči

Predstavitev 9. Zimskega festivala, ki ga pripravlja Festival Ljubljana, ne bi mogla biti bolj skladna z njegovim imenom. V s snegom obdani Viteški dvorani Križank so direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, igralka Polona Vetrih, direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc in vodja Ensembla Dissonance Klemen Hvala napovedali, kaj vse bo na sporedu med 10. februarjem in 2. marcem – poleg koncertov in recitala tudi mednarodno klavirsko tekmovanje.

Prav zaradi slednjega bo tokrat program Zimskega festivala nekoliko daljši, je v uvodu povedal Brlek. Če jim je pred leti ne bi zagodla pandemija, bi bil tokrat že enajsti po vrsti, tako pa bo prihodnje leto praznoval desetletnico. Devetdesetletnico pa letos praznuje priznani švicarski dirigent Charles Dutoit, ki v zadnjih letih redno priložnostno dirigira rezidenčnemu orkestru festivala, Orkestru Slovenske filharmonije. Skupaj z dvema zboroma, državnim iz Kaunasa in festivalskim Virtuozi, ter s solisti, ki jih je izbral sam – tenorist Cyrille Dubois, mezzosopranistka Julie Boulianne in basist Edwin Crossley-Mercer –, bodo nastopili na slavnostnem odprtju, ko bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma – prav tako na maestrovo pobudo – zazvenela Berliozova dramatična simfonija Romeo in Julija.

Z močnim slovenskim pečatom so očarali Japonce in Korejce

Matej Šarc je zdaj že večletno sodelovanje primerjal s tistim med Zubinom Mehto in Beograjsko filharmonijo ter poudaril medsebojno spoštovanje, razumevanje in »čutenje na različnih ravneh do te mere, da se en in drugi partner veselita vsakega novega srečanja in koncerta«. Charles Dutoit, dirigent z več kot šestdesetletno kariero in dvakratni prejemnik grammyja, je po njegovih besedah na vsakem koncertu v boljši formi.

Za monumentalno delo Romeo in Julija je Hectorja Berlioza leta 1827 navdihnil ogled te Shakespearove tragedije v pariškem Odéonu, kjer ga je navdušila tudi ena od igralk, ki je pozneje postala njegova žena. Kot beremo v programu, se je skladatelj z razširjeno zasedbo (orkester, zbor, solisti) naslonil na Beethovnovo deveto simfonijo, nova glasbena oblika, programska simfonija z zborovskimi vložki, ki še danes velja za enega od vrhuncev romantične glasbe, pa popelje poslušalca »od razgibanih uličnih prizorov do veličastnega sklepa v grobnici«.

Nadoknadena gostovanja

Še eno spodletelo gostovanje bo nadoknadeno v sklepu festivala, in to z nastopom slovitega pianista Grigorija Sokolova, ki ga lani ni bilo zaradi poškodbe. Prvi del njegovega koncertnega repertoarja je sestavljen iz izbranih Beethovnovih del. Drugi bo znan kmalu.

Igralka Polona Vetrih in harfistka Mojca Zlobko Vajgl bosta v Viteški dvorani Križank, pozneje pa predvidoma še drugod po Sloveniji, izvedli recital, v katerem se prepletajo igra, glasba in slikarstvo. Na raznoliko glasbeno podlago, ki jo harfistka imenuje glasbeni fragmenti, bo igralka interpretirala tekst o Ivani Kobilca, ki ga je s pomočjo dramaturginje Mojce Kreft ustvarila ob veliki razstavi slikarkinih platen v Narodni galeriji leta 2018. »To ne bo klasičen koncert, ampak bo harfa odzvanjala na Polonin tekst, nagovarjali pa bova tudi prostor in tišino,« je povedala Mojca Zlobko Vajgl.

Polona Vetrih je leta 2018 napisala tekst o Ivani Kobilca na povabilo Narodne galerije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Sodelovanje bo zaznamovalo tudi nastop pozavnista Branimirja Slokarja v Slokar kvartetu pozavn z gosti s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 17. februarja, večer zatem pa Ensembla Dissonance pod taktirko Miguela Ángela Navarra ter v družbi solista na trobenti Vicenteja Camposa. Z njim je ansambel tudi na Zimskem festivalu sodeloval že večkrat, po navedbi njegovega vodje Klemna Hvale prvič leta 2016, še posebej bodo tokrat veseli dirigenta Navarra, ki bi se jim moral pridružiti že pred dvema letoma, a zaradi bolezni ni utegnil. V ospredju večera 18. februarja bo večinoma španska glasba.

V dveh etapah, med 21. in 26. februarjem v Slovenski filharmoniji, in finalnih večerih 28. februarja in 1. marca v Cankarjevem domu bo izvedeno klavirsko tekmovanje, na katerem se bo pomerilo 30 izbranih pianistov z vsega sveta; trije iz Slovenije. Ocenjevala jih bo enajstčlanska žirija, glavna nagrada je 50.000 evrov, Festival Ljubljana pa bo po besedah Darka Brleka zaprosil za članstvo v svetovnem združenju mednarodnih glasbenih tekmovanj.