Agropop - Slovenija za telebane, ali kako postati meščan    

Zaradi slabega vremena bodo za drevi na odru ljubljanskih Križank napovedano predstavo novega domačega muzikala Alpska saga prestavili v Kulturni dom Mengeš na dva nadomestna termina: 14. septembra ob 20. uri in 1. oktobra. ob 19. uri. Muzikal je nastal v koprodukciji Gorazda Slaka, ki je produciral tudi muzikala Cvetje v jeseni in Vesna, in Špas teatra. Premiera je bila spomladi. Čeprav je muzikal nov, je glasba stara, znana in v marsičem del narodove in posameznikove zavesti, pa če je temu to všeč ali ne. Desa Muck je napisala vezno besedilo, glasbo je zakrivila skupina Agropop. Zasedba, ki je zafrkancijo spremenila v (narodnostno) gibanje in velik posel.

Skupina Agropop je po nekaj zametkih začela delovati leta 1984 in je delovala šestnajst let. Izoblikovala se je okoli ideje, da bi se mestni pobalini in pobalinka norčevali iz naše podeželskosti. Hec klaviturista Aleša Klinarja, mavrične eminence te skupine, je občinstvo vzelo zares, tako da je bila skupina prisiljena, da se sploh oblikuje v celoti in da pridela še več pesmi s podobno agrarno tematiko. Poleg Klinarja in pevke, plesalke in animatorke ter maskote Barbare Šerbec - Šerbi so jo najprej sestavljali še kitarist in saksofonist Polde Poljanšek, kitarist Simon Pavlica, baskitarist Urban Centa in bobnar Dragan Trivič.

Svojčas smo v Delu zapisali, da so Agropop »druščina, ki je v svoji glasbi odlično združila svetovljanstvo z vrtičkarstvom najlepše dežele na sončni strani Alp. Njihov pomen za osamosvajanje Slovenije je prav tako velik kot delovanje Pankrtov in Laibacha. Če so Pankrti zminirali partijo, Laibach pa državo, so agropopovci storili to s slovenskim narodom. Pri teh skupinah ne gre le za norčevanje iz njihovih tarč, temveč za identifikacijo z razdalje.«

Nedvomno je Agropop deloval nacionalno, nisem pa prepričan, da tudi združitveno, kajti bili so ena tistih skupin, do katerih je občinstvo imelo strasten odnos. Ali so jih ljudje strastno ljubili ali strastno sovražili.

Vse pa se je začelo povsem naključno.

Kot se njihovih začetkov spominja Šerbi, so zametki Agropopa nastali leta 1982 v zasedbi Tri palme, s uspešnico Der Kaiser kommt mit Mercedes na Radiu Študent. Leto pozneje so se preimenovali v Sajgons. Veliki met pa jim je uspel konec leta 1984. Postali so zasedba, ki je na teden imela več vabil za nastope, kot je imela pesmi v svojem repertoarju. »Uspeh nas je malo zavrtel, vendar smo bili še vedno dobra ekipa, ki se je dobro razumela, in smo ga znali biksati. Pet zlatih fantičkov in jaz. Imeli smo velikanski uspeh leta 1987 v nabito polni veliki dvorani Hale Tivoli z osem tisoč obiskovalci. Bili smo prva slovenska skupina, ki je to dvorano napolnila sama, brez zvenečih gostov, v kateri smo prepevali slovenske pesmi.«

Tudi Klinar, ki je prej deloval v zasedbi Martin Krpan, potrjuje tezo, da je skupina nastala bolj po naključju kot namerno. O tem je za Delo povedal, da so »v skupini Martin Krpan nastala nesoglasja, hkrati pa mi je kitarist in saksofonist Polde Poljanšek predlagal, naj mu pomagam posneti nekaj zafrkantskih pesmi. To smo naredili kar doma na revox magnetofonu. Nismo načrtovali nove skupine, niti imena nismo imeli. To so bili osnutki Paradnega tanga pa Mesarjevega sina in pesmi Šerbi. Tudi Šerbi je bila zraven in je sprva skrbela za dobro počutje.

Ti posnetki so nekako priromali na takratni Radio Ljubljana in dali so nam možnost, da posnamemo nekaj pesmi v pravem studiu. Potem ko smo po spletu naključij nastopili celo v finalu Pop delavnice s Paradnim tangom, smo se vendarle malo bolj resno organizirali, čeprav smo še vedno mislili, da je vse to hec in da ne bo dolgo trajalo. Takoj po uspehu na Pop delavnici so nam ponudili koncert že kar naslednjo soboto. Sprejeli smo, čeprav smo imeli komaj štiri pesmi. Nastopili smo v Zelenem gaju, kjer so igrali tudi Gu-Gu, in ko smo odigrali vse štiri pesmi, smo morali na željo organizatorja cel program še enkrat ponoviti.«

Shizofrenost Agropopa je Klinar dobro pojasnil z besedami, da je »Agropop vedno živel med dvema svetovoma. V mestu so nas dojemali kot parodijo, na vasi pa dobesedno. Vendar je bilo osnovno vodilo vedno parodija. Naš uspeh je prišel zelo hitro, saj smo že drugi album prodali v 70.000 izvodih. Vsi alternativni kritiki so nas takoj pokopali, češ da zasedba, ki proda toliko albumov in igra vsak teden, nikakor ne more biti alternativna.«

Agropop je bil žrtev lastnega uspeha, vendar je postal uspešna blagovna znamka, ki je delovala šestnajst let in katere poslovnost se je nadaljevala še naprej. Najbolj v glasbenem poslu je ostal Aleš Klinar, ki je poleg lastnega glasbenega ustvarjanja skrbel za kariero svoje življenjske sopotnice Anje Rupel in za projekt, ki nastopa pod rdečo zvezdo, Rock partyzani. Urban Centa se je podal v poslovne glasbeno-promocijske vode. S svojim podjetjem Ovum je svojčas bedel nad podeljevanjem slovenskih glasbenih nagrad zlati petelin, zdaj pa že nekaj let vodi promocijo in oblikuje glasbeni progam festivala Pivo in cvetje v Laškem. Polde Poljanšek se je prav tako podal v poslovne vode, kupoval je podjetja in jih izčrpaval ter jih kar nekaj potopil. Tudi Šerbi se je lotila podjetništva, nekaj v povezavi s Poljanškom, sicer pa je najprej delovala v gostinstvu, zdaj pa že nekaj let zaradi hudih posledic sladkorne bolezni biva v domu za ostarele.

Agropop se je močno zapisal v našo skupno zavest. Večinoma precej bolj, kot bi si želeli, pa vendarle so fenomen, ki je slovensko popularno glasbo postavil v neka povsem nova razmerja in položaje.