Blues festival Postojnska jama nekoliko drugače

Letošnja sezona bo obsegala le tri koncerte, in sicer bodo nastopili Otis Taylor, Corey Harris in Alvin Youngblood Hart.

Objavljeno
29. februar 2016 16.29
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Blues festival Postojnska jama bo imel 12. sezono, ki pa je drugače zasnovana kot doslej. Prejšnja leta so večinoma povabili na nastope v dvorano Jamskega dvorca pri Postojnski jami po pet ali šest nastopajočih in se je sezona začela jeseni ter se končala spomladi naslednje leto. Tokrat pa bodo imeli le tri koncerte, ki bodo v spomladanskem terminu. Ljubitelji bluesa pred Postojnsko jamo so zato nekoliko prikrajšani, je pa treba priznati, da so tokratni trije nastopajoči zelo visoko na bluesovskem ozvezdju.

V četrtek, 17. marca, bo tam nastopil ameriški večinštrumentalist Otis Taylor, ki velja za enega najbolj zanimivih živečih bluesovskih izvajalcev, ki rad presega standardne okvirje bluesa in dostikrat ponudi nepričakovano.

Rodil se je v Chicagu in se zgodaj preselil v Denver v ameriški zvezni državi Colorado, kjer je odraščal. Sprva je igral bendžo, vendar pa je oče želel, da bi postal jazzovski glasbenik. Mladi Otis je izvedel, da je bendžo pravzaprav afriški inštrument banjar oziroma ngoni, ki so ga sprva igrali črnski sužnji, v 19. stoletju pa so ga v minstrelih čedalje pogosteje igrali belci, ki so si obraze pobarvali v črno, dokler ni bendžo postal povsem belski hillbilly inštrument. Ko je izvedel za zgodovino tega inštrumenta, ga je odložil in se lotil predvsem igranja kitare in orglic.

Kmalu je kot poklicni glasbenik igral v številnih skupinah, ki so nastopale po Evropi in Združenih državah Amerike, potem pa je leta 1977 zapustil glasbeno industrijo in se ukvarjal s preprodajo starin. Na srečo ljubiteljev bluesa se je leta 1995 vrnil na glasbeno sceno in je doslej izdal 14 albumov izjemnega bluesa. Že sami naslovi (When Negroes Walked The Earth, White African, Respect The Dead, My World Is Gone) pritegnejo pozornost, kaj šele glasba. V njih obuja afroameriško zgodovino in njeno aktualno sedanjost. Ne more pa ne omeniti genocida ameriških belih priseljencev nad domorodci v Severni Ameriki. Njegovemu posebnemu glasbenemu slogu so nadeli naziv trance blues.

Prispeval je tudi glasbo za številne filme, med drugim za Public Enemies režiserja Michaela Manna, The Badge Billyja Boba Thorntona in Shooter Antoina Fuqueja. V Postojni bo njegov prvi koncert spomladanske evropske turneje, naslednji dan pa bo že nastopil v Parizu.

Corey Harris, ki bo pred Postojnsko jamo nastopil 7. aprila, je prav tako bluesovski izvajalec prav posebne sorte. Tudi on brez težav posega zunaj tradicioanlenga bluesa in se rad navezuje tako na reggae, soul, rock kot na zahodnoafriško glasbeno izročilo, od koder blues izvira. Svetovno pa je postal prepoznaven, ko je kot povezovalec nastopil v izjemnem dokumentarnem filmu Martina Scorceseja Feel Like Going Home.

Najmlajši od nastopajočih je kalifornijski bluesovski glasbenik, nagrajen z grammyjem, Alvin Youngblood Hart, ki bo pred Postojnsko jamo nastopil 26. maja. Nastopil je skupaj s številnimi pomembnimi bluesovskimi izvajalci, kot sta recimo Bo Diddley in Gary Moore. O njegovi glasbi pravijo, da je vzorčen preplet tradicionalnega bluesa Howlin' Wolfa in kitaristične eksplozivnosti Linka Wraya.