Bobnar Gašper Bertoncelj: Zapri oči in poslušaj

 Swing nekje med New Yorkom in Tel Avivom.

Objavljeno
11. december 2012 12.00
Tina Lešničar, kultura
Tina Lešničar, kultura

Bobnar Gašper Bertoncelj resda že dolgo ne živi več v naših­ logih, a vsakokrat, ko pride v mesto, se to sliši. Kranjčan je najprej postal Newyorčan, potem pa še Telavivčan. Po svetu ga vodi ljubezen. Do glasbe in v zadnjem času do svojega dekleta.

Po štirih letih premora je letos spomladi izdal tretji studijski album, drugi s skupino The Swingers of Jazz, pred kratkim pa se je vrnil z uspešne turneje po Rusiji z ameriškim pevcem Kevinom Mahoganyjem in ruskim pianistom Danielom Kramerjem.

Gašper je spet v mestu. Ne, ni se vrnil v Slovenijo – po štirih letih študija v avstrijskem Linzu, kjer je prvič vzljubil šolo in bil jezen na državne praznike, ko so mu jo zaprli, da ni mogel vaditi, in osmih letih življenja v New Yorku, kjer se je prvič soočil z realnostjo življenja glasbenika, se je pred tremi leti udomačil v izraelski prestolnici, kjer njegov vsakdan sicer pretresajo vojaške intervencije, a se mu je na proameriški jazz sceni nekako uspelo ustaliti.

Gasper's Back in Town je le naslov njegovega zadnjega albuma, ki ga je lani med počitnicami v New Yorku posnel s tamkajšnjimi prijatelji, s katerimi so ugotovili, da jih povezuje swing. Zato so tudi skladbe precej osebne. Med njimi najdemo zabavno priredbo navijaške himne »ole ole« Jose Jose Jose Jose, posvečeno nekdanjemu bejzbolskemu igralcu Metsov Joséju Reyesu, predelavo A Walkin' Thing Bennyja Carterja, kamor se je prikradel vpliv judovske glasbene klezmerske tradicije, in skladbo Marija, posvečeno pianistovi ženi, Makedonki, ki je odigrana v sedemosminskem ritmu, kot pritiče makedonskemu kolu. Naslovno in uvodno skladbo je, tako kot večino drugih na albumu, napisal pianist Gabe Jodorkovsky. Zasnoval jo je na znanem standardu Lulu's Back in Town, ki jo Gašper, kot se spodobi, ko je vodja zasedbe bobnar, uvede s solom.

Da ne bo pomote, to ni glasba, v kateri bi bobni preveč izstopali. »Ne vidim potrebe po tem, da bi se kot lider izpostavljal,« je povedal Gašper, še posebno, ker na plošči gosti znanega saksofonista in flavtista Lewa Tabackina, ki s prepoznavnim zvokom glasbi vdihne novo dimenzijo. Spomladi so se v triu z basistom Giuseppejem Bassijem in Tabackinom odpravili na turnejo po Sloveniji, Italiji in Avstriji. »72-letni Lew se zažene in gre. On je ustvarjal atmosfero, midva sva mu sledila in poskušala biti kar se da sveža, spontana, energična in emocionalna – vse, kar sodi k jazzu,« je Bertoncelj opisal to izkušnjo.

In ravno zaradi tega mu je jazz všeč. Ko je trobento pri rosnih letih zamenjal za bobne, se je na pobudo starejših fantov pridružil zasedbi. »Vprašali so me, ali znam igrati jazz, malo sem zasinkopiral na činelo in so rekli, 'dober si'. Takoj sem padel noter. Z obvezo, da je treba veliko vaditi, ampak z olajšanjem, da je v tej glasbi veliko svobode in je zato vedno drugačna.«

Čeprav Gašper Bertoncelj ne skriva afinitete do swinga, priznava, da mora biti dober bobnar glasbeni kameleon, vendar mora imeti edinstven in prepoznaven zvok. Sam gleda na to precej pragmatično: »Ne zanima me življenje z dnevnim šihtom, samo zato, da bi lahko zvečer igral to, kar hočem. Raje igram v country bendu. Samo da igram.«

In zato mu ni težko igrati v različnih stilih, broadwayu, hip hopu, rocku, rockabillyju, najdlje od jazza pa je bil v 'pleh bandi'. »Saj je bilo zabavno, še marširali smo. A to je težko delo. Nositi tisti težek boben in činele. To ni zame,« je povedal Gašper, ki je po duši tradicionalist. »Na swing mnogi gledajo kot na nekaj zastarelega in ga nočejo igrati. Toda swing je predvsem groove in to je nekaj zelo osebnega. Vzorec, ki ga igraš na činelo, ni matematičen, je nepravilen, organski, človeški, vsak bobnar ga razvije po svoje. Magično je, ko iz teh 'nepravilnosti' nastane nekaj uglašenega, dobrega. Treba je le zapreti oči in poslušati.«

Gašper je svoje igranje »patentiral« v knjigi z lekcijami za bobnarje, v kateri razkriva skrivnosti igranja z metlicami na mali boben. Med pripravljanjem vsega potrebnega za skorajšnji izid knjige v angleškem jeziku se osredotoča na organizacijo koncertov v Izraelu. V sodelovanju s tamkajšnjim slovenskim veleposlaništvom namerava izpeljati serijo koncertov s slovenskimi glasbeniki. Prvi v januarju je na vrsti trio, v katerem bo nastopil s pianistom Petrom Miheličem in basistom Nikolo Matošićem.