Brez podiranja sedežev ne gre

Raiven, ki se je širši javnosti predstavila na zadnjih dveh Emah, bo v aprilu predstavila svoj prvenec Magenta.

Objavljeno
07. april 2017 15.16
Robert Rebolj
Robert Rebolj
Sara Briški Cirman je lani na Emi presenetila s pesmijo Črno bel in končnim drugim mestom ter se izstrelila med najbolj prepoznavne glasove in obraze naše glasbene scene. Letos je bila s skladbo Zažarim sicer mesto slabša, a uteha po Emi bo še slajša, saj bo kmalu predstavila svoj prvenec Magenta ter ga z bendom na posebnem koncertu premierno predstavila tudi v živo.

Če ste na lansko Emo kot novinka prišli povsem neobremenjeni, so bila letos zaradi uspeha pričakovanja kaj višja?

Določena pričakovanja so seveda bila, vsekakor si nisem obetala prav slabega rezultata. A bolj ko se je bližala prireditev, bolj mi je bilo jasno, da na uvrstitev ne morem vplivati in da se moram le prepustiti nastopu. Z Emo sem sicer zadovoljna! Prvi nastop zaradi tehničnih težav, zaradi katerih je izginila megla, ki naj bi poudarila snope svetlobe, in kratkega mrka mikrofona, sicer ni bil optimalen, drugi v finalu pa je bil v redu.

Glasbeno sta si pesmi Črno bel in Zažarim kar podobni, zdi se mi, da ste se več ukvarjali z vizualnim delom nastopa?

Seveda je glasba pomembna, a res sem si želela dodelati odrski nastop. Ker ko greš na Eurosong, je nastop namreč morda celo pomembnejši od same glasbe.

Ste že videli novi spot Omarja Naberja, ki ga je posnel za zmagovalno pesem?

Sem, ja. Zdi se mi v redu, samo jaz bi to naredila drugače. A imava pač zelo različne pesmi.

Je bila njegova zmaga za vas presenečenje?

Nekateri so jo celo napovedovali, jaz pa sem bila zelo presenečena. A mu res privoščim, je odličen vokalist in vesela sem, da na tekmovanje nismo poslali kakšnega »pofla«. Zastopal nas bo kvaliteten glasbenik.

Ali profesorji na Akademiji za glasbo kdaj komentirajo vaše nastope v popularni glasbi?

Da, sprašujejo me predvsem, zakaj to počnem, in mi povedo, da tega pa res ne potrebujem ipd. Za večino je pop pač drugorazredna glasba, res pa je, da so vsi ti profesorji nekoliko starejši. S tem se ne obremenjujem. Moji profesorici za petje pa je moje ustvarjanje zelo všeč in me podpira, četudi je starejša gospa. Med kolegi sošolci je zgodba podobna, nekateri me podpirajo, kar veliko pa je takšnih, ob katerih čutim celo ljubosumje.

Kako mlado dekle doma pove, da bi rada igrala harfo?

Vsi so mislili, da bom igrala klavir, ko sem pri petih letih zagledala harfo, pa mi je bilo takoj jasno, da si želim igrati ta inštrument. Seveda me nihče ni jemal resno. Nato pa me je podprla ena od učiteljic, češ da jih že mnogo igra klavir, naj se res raje usmerim v harfo. Res pa je, da sem vedno vedela, da bom pela, to je bilo zakoreninjeno v meni. Iz harfe sem maturirala, zdaj študiram opero. In pri harfi imam še vedno blazno tremo ob nastopanju, tisto, ki me prav ovira, medtem ko je pri petju ravno nasprotno.

Kakšne prilagoditve pa so zaradi harfe še potrebne, poleg tega da je treba temeljito razmisliti o nakupu družinskega avtomobila?

(Smeh) Res, ja! Harfa je zelo drag inštrument, okoren in prav nerodno ga je prevažati. Brez podiranja zadnjih sedežev v džipu ne gre. S tem smo imeli res veliko dela. Harfo namreč igram že od sedmega leta in v tem času nastopov seveda ni bilo malo. (smeh)

Kot je eksotično ime Raiven, tudi naslov prvenca Magenta zveni mistično in nas sili v vprašanje, kaj pravzaprav pomeni?

(Smeh) Magenta je barva, to je tudi barva mojih las. Čeprav se morda zdi ceneno, se mi zdi, da veliko pove o meni, z njo se zelo identificiram in je že več let pomemben del mene. Album je v resnici kolaž pesmi. Kar nekaj smo jih že izdali kot single, denimo Jadra, Črno bel, Moj Planet in jih ljudje že poznajo, nekaj pa je čisto novih.

Pesmi so v slovenščini in angleščini ...

Kar se tiče jezika, bi rada dosegla čim več ljudi in v resnici se nameravam še bolj posvetiti angleščini, čeprav sem se ravno dobro naučila pisati besedila v slovenščini. Angleščina ima pač mnogo večji domet in rada bi se predstavila čim širšemu občinstvu. A kdo mi bo prisluhnil, če sploh ne razume, kaj pojem?!

No, world glasba je zelo popularna, dasiravno nimamo pojma, o čem pojejo!

To sicer drži, a dvomim, da bi sama na internetu kliknila na pesem, katere naslov bi bil denimo v češkem jeziku!

Kaj pripravljate za predstavitev albuma?

Rada bi naredila poseben koncert, na katerem bom predstavila vse od glasbe, benda do vizualne podobe itd. Zato smo bili zelo pozorni že pri izbiri prizorišča. Foundus je prav poseben prostor, mi pa bomo skušali tudi z ostalimi sodelujočimi umetniki in barvitimi rekviziti vse skupaj še podkrepiti in pričarati svet, ki bo ljudi osupnil že ob vstopu v prostor. V bistvu me je že zdaj zelo strah tega nastopa! (smeh)

S poudarjanjem videza se zdi, kot da ste ekstrovertirana oseba, ko pa človek prisluhne vaši glasbi, se zdite precej bolj introvertirani. Kako doživljate ta razkorak?

Nisem ekstrovertirana, sploh ne, se pa rada izražam prek oblačenja in vizualnih aspektov.

Torej ne zapojete ob vsaki priložnosti?

(smeh) Nikakor! Verjetno je to posledica klasične izobrazbe, ki se pozna tudi v moji glasbi. Stremim k temu, da bi imelo vse skupaj čim več stila.

Vaša glasba je na nacionalnem radiu precej predvajana, zaradi Eme ste prepoznavni, kako pa vam to pomaga na terenu, med ljudmi?

O tem, koliko ljudi me dejansko posluša, nimam nikakršne predstave. To, da sem bila na Emi, pa mi do zdaj v živo ni še prav nič pomagalo. Mi se bomo morali dokazati kot vsak bend. Če bomo prepričali ljudi tudi v živo, bodo prišli še na naslednji koncert, sicer pa ne več.