Carmina Slovenica v objemu balkanske glasbe

Svetovno priznana vokalna­ ­zasedba Carmina Slovenica bo zvečer nastopila s programom balkanske glasbe v Lutkovnem gledališču Maribor, v nedeljo­ pa prvič na odru ­ljubljanske Drame.

»Balkanska glasba je zapeljivka in poslušalca težko pusti ravnodušnega. Balkanika se zato človeka ne le dotakne, temveč ga močno objame. Telo se odzove – morda z nasmehom ali s pozibavanjem v ritmu. Je temperamentna, bistra, erotična, pogumna in širokega duha. Ljubimo jo in ona nam vrača močna čustva,« so povedale pevke, ki bodo nastopile pod dirigentskim vodstvom Karmine Šilec ter z gosti Vaskom Atanasovskim na pihalih, Janezom Dovčem na harmoniki, Goranom Krmacem na tubi, Zvezdano Novaković kot solo vokalistko in tolkalisti Ninom Mureškičem, Andrejem Hrvatinom in Damirjem Mazrekom.

Glas kot bistvo človeka

Karmina Šilec je dejala, da jo je vedno fasciniral glas kot prvi človekov inštrument. »Zato se tudi vsa leta ustvarjanja predajam delu z vokalom na vse načine. Zdi se mi, da je to najbolj neposreden stik s čustvi in bistvom človeka. Vedno odkrijem kaj novega. Posebej, če se osredotočim na vokalne ­tehnike.«

Na različnih koncih sveta so se razvile različne oblike petja, vendar je ves čas tudi glasba potovala in se pojavljala v novih okoljih. Karmina Šilec je dodala, da jo bolj zanima, kaj se je dogajalo z glasom in petjem pred potovanjem. Globalizacija namreč vse bolj požira avtentičnost in raznolikost, zato se poskuša kolikor se da približati izvirnemu vokalnemu izročilu. »Hkrati je to običajna evolucija, ki se je tudi veselimo, saj tako ustvarjalci dobivamo nove dimenzije, nove razsežnosti in vpogled v dogajanje. Eden tovrstnih fenomenov zadnjih dvajsetih let je vse večja popularnost glasb sveta. To mi lajša raziskovanje petja, od vokalnih tehnik Inuitov do različnih oblik vokaliziranja v islamskih deželah. In navsezadnje tudi do bogastva vokalne zapuščine Balkana, kar bomo predstavili na teh koncertih. Ta lažja dostopnost je za nas, ki se ukvarjamo z glasom, neizmerno bogastvo.«

Balkan lahko obravnavamo tudi kot glasbeno zakladnico Evrope. Glasba je v teh okoljih nastajala v specifičnih okoliščinah, zaradi polstoletne otomanske nadvlade­ je bila močan dejavnik ohranjanja podjarmljenih narodov. V islamskih deželah je odnos do glasbe nekoliko drugačen. Zato je nekaj stoletij imela posebnovlogo pri ohranjanju kulture in duha teh narodov ter kanalizirala njihovo duhovnost, zgodovino in pripovedništvo. »Zdi se mi, da je imela glasba v balkanskem okolju res posebno zgodovinsko vlogo. Verjetno je v neki meri glasba povsod ohranjala in sooblikovala narodovo identiteto. Vendar na Balkanu precej bolj, kot se tega zavedamo,« je poudarila Karmina Šilec.

Slovenci smo privilegirani, ker nam srednjeevropski geografski in kulturni položaj omogoča tako bližino srednjeevropskega glasbenega izročila kakor tudi Balkana. Vodja vokalne zasedbe Carmina Slovenica je povedala, da se tega ne zavedamo dovolj. »Ti kulturni vplivi, ki so bili v zgodovini včasih tudi nasilno podani, nam dajejo poseben privilegij dostopa do take glasbene zakladnice, kot je Balkan, pa tudi majhnih avtohtonih otokov, kot je recimo Rezija ali uskoška kultura v Beli krajini. Ko sem pripravljala program za Balkaniko, sem razmišljala, ali naj se tega lotim geografsko ali naj vključim tudi nekaj slovenske ustvarjalnosti, saj je tudi del Slovenije na Balkanskem polotoku. Nas, ki smo živeli še v prejšnji skupni državi, je balkansko glasbeno izročilo obogatilo. Veseli smo, da se še znamo približati tej glasbi, jo razumemo in lahko verjetno dobro poustvarimo, saj jo začutimo, ker nam je čustveno blizu.«

Bogastvo sestavljenih ritmov

Repertoar za glasbeni projekt ­Balkanika so prvič oblikovali leta 2005, ko je Karmino Šilec navdušil Ženski pevski zbor bolgarskega ­državnega radia in televizije in njihov album Le Mystère des Voix Bulgares iz leta 1975. To je bil prvi zbor, ki je z modernimi aranžmaji predstavljal ljudsko izročilo. Zanje so skladali tudi najboljši bolgarski skladatelji in nastale so odlične skladbe, ki so ohranile ta njihov etnični element vokalne tehnike in mentalitete. To jo je zelo zanimalo, tako kot družbeni kontekst, harmonija, ritmi in inštrumentarij. V tem programu se ne osredotočajo zgolj na etnično glasbo, temveč tudi na druge žanre, kot je duhovna glasba, k izhaja iz tega pravoslavnega okolja.

Karmina Šilec vidi posebnost balkanske vokalne glasbe tudi v drugačni postavitvi tona. »To je raven ton, brez vibrata. Glas se postavlja, za razliko od belkanta, ki deluje v smeri sever–jug, v smeri vzhod–zahod, če poenostavim. To je zelo specifična barva. Vznemirljiva je tudi celotna harmonska struktura balkanskega petja, ter seveda bogastvo sestavljenih ritmov, kar je ena najopaznejših posebnosti te glasbe.«