Damir Avdić - Radikalno šik empatičen umetnik

Zvečer bo v ljubljanskem Klubu Božidar predstavil nov album.

Objavljeno
11. december 2019 10.00
Posodobljeno
11. december 2019 10.34
Damir Avdić s kitaro in glasom secira družbene tumorje.
Foto Jože Suhadolnik
Bosanski pisatelj in glasbenik Damir Avdić, nekoč znan tudi kot Bosanski Psiho, je nedavno izdal nov album, na katerem ostro in glasno komentira naš vsakdan. Zaveda se, da naloga umetnosti ni v ugodju in udobju, temveč ravno obratno, v izkazovanju ostre kritike nesprejemljivega, v poudarjanju humanizma ter empatije. In pri tem je Radiklano šik kot je naslov njegove nove izdaje.
 

Na albumu Radikalno šik, ste še vedno brezkompromisni. Ni nobenega razloga, da bi postali bolj uglajeni?


Ne.
 

Ostajate pri ostri kitari in ostrem jeziku. Lahko bi rekli, da se ponavljate, lahko pa tudi da ste vztrajni!


Vztrajno se ponavljam.

image
Damir Avdić
Radikalno šik
Kapital Rekord, 2019
Foto arhiv založbe

 

Meni je na novem albumu najbolj všeč pesem Sto mu neoliberala. Zdi se mi, da se izpilili svoje družbene komentarje, še posebej o tistih negativnih pojavah, do popolnosti.


Lahko bi tudi rekel, da so se negativne pojave izpilile do popolnosti, tako, da se nam zdijo povsem sprejemljive.
 

Prav tako pa se mi zdite zelo duhovit. Podobno kot recimo skupina Laibach ali pa Tiger Lillies.


Mislim, da je danes smiselna samo še satira. To, da so Laibachi danes duhoviti, govori o sistemu v katerem živimo. V Jugoslaviji se nikomur niso zdeli duhoviti, prej nevarni. Kapitalizem s tem nima problema. Vsrkava vse.

image
Damir Avdić predstavlja nov album Radikalno šik.

Foto Jože Suhadolnik

 

Najbolj žalostna pa je skladba Kolone. Mislim, da se večini nam, ki spimo na toplem in suhem in smo siti, niti ne znamo predstavljati, kako je beguncem.


Lažje si predstavljamo, kako je živalim, a ne? Ker imajo žalostne oči in ne morejo povedati kaj mislijo.
 

Moja mama, ki je sama imela begunsko izkušnjo med drugo svetovno vojno in je še videla tisti veliki begunski val pred leti, ki se je valil mimo njene hiše, je rekla – da nihče ne beži z dobrega.


Točno tako. Na žalost pa danes, niti lastna izkušnja trpljenja ni poroštvo za sočutje do drugega. Še posebej pa drugačnega.
 

Žalostna se mi zdi brezsrčnost Evropejcev, ki se imajo za dobre ljudi, celo verne, ki pa svoj vero zlahka in hitro zatajijo.


To z vero je čista farsa. Če lahko evropski desničarji za begunce rečejo, to so muslimani, to je druga vera, drugi običaji, uničili bodo naš način življenja in podobna sranja, za koga potem Trump postavlja zid proti Mehiki? Tam niso muslimani. Za tem zidom stojijo kristjani iz Centralne in Južne Amerike. Centralna in Južna Amerika sta danes utrdbi krščanstva in zakaj so tam za zidom? Ker so reveži! Vera denarju ne pomeni nič. Slavimo 30 let od padca berlinskega zidu in pravimo, naj se nikoli več ne ponovi, pa vendar je La Paz razdeljen s čisto enakim zidom, z bodečo žico na vrhu. Ampak tisti zid ločuje bogate in revne. In bo zdržal dlje, kot berlinski. In to je samo eden v nizu. Pač »najpopularnejši« ta hip.

Damir Avdić je doslej izdal devet albumov.
Vsi so brezplačno dostopni.
Znan je po ostrih besedah in ostri kitari.

 

Tudi nad vami je visela grožnja z izgona iz Slovenije, ne glede na to, da ste že pred leti postali sestavni del slovenske kulture. Kako je sedaj z vašim statusom?


Ne vem še.
 

Naš vsakdan pa najbolj kruto povzame skladba Spomenik.


Ekonomsko nasilje je koren vsakega nasilja. In to nasilje se ne kaznuje, je zaščiteno z zakonom.
 

Sicer pa tudi veliko delate za gledališče. Kateri projekti so trenutno aktualni?


Delam glasbo za predstavo Dr. Prešern, v režiji Nede Rusjan Bric, v Prešernovem gledališču v Kranju. Premiera bo v to soboto 14. decembra. Januarju pa bo premiera predstave režiserja Zlatka Pakovića, za katero delam glasbo v Narodnom pozorištu Tuzla.

Koncerti:

11. 12., Klub Božidar, Ljubljana, ob 21. uri
21. 12., Rdeča ostriga, Škofja Loka,
17. 1. 2020, Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška