Tiskane izdaje
Danes je svet Slovenske filharmonije ministru za kulturo Tonetu Peršaku tudi uradno predal predlog za razrešitev Damjana Damjanoviča z mesta direktorja zavoda. Nadaljnji koraki so v pristojnosti ministra, ki pa čaka tudi na ugotovitve notranje revizije.
Novi svet, ki je bil imenovan aprila, je tako opravil tisto, česar prejšnja sestava ni. Medtem ko so člani pod vodstvom Otmarja Zorna ugotavljali, da je bilo poslovanje SF pregledano z več revizijami in ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev (njihovo stališče je bilo, da obstaja dvom o zakonitosti stavke filharmonikov in upravičenosti blatenja ugleda maestra Lajovica, ravnanje stavkajočih pa da je neodgovorno do lastne ustanove in širše kulturne javnosti), tokratna postava misli drugače. Predsednica sveta Marjetica Mahne (člani so Boris Rener, Mojca Menart, Igor Teršar, Marina Kopše in Katarina Lenarčič) je, kot pravi, osupla nad ravnjo vodenja tako pomembne ustanove, nad kršenjem zakonov in predpisov, direktor s člani orkestra in zbora ne komunicira, vse prošnje, pozive in opozorila ansamblov in strokovnega sveta presliši in sistematično ignorira, probleme pa rešuje s tožbami proti zaposlenim, državi, celo proti ministru za kulturo ...
Naloge, plačila, odvetniki
Mahnetova med največjimi nepravilnostmi našteva: Direktor ni opravljal nalog, ki bi jih moral po zakonu, ustanovitvenem aktu in pogodbi in za katere je plačan. Naloge je prenašal na sodelavce in jih za to plačeval. Trinajst let njegovega mandata zaznamujeta osipanje publike in zniževanje izkupička od prodaje abonmajev in vstopnic. Slovenska filharmonija je brez razvojne strategije, brez vizije rasti in načrta, kaj bo storila, da se negativni trendi obrnejo. Direktor je z dvema članoma sveta zavoda in nekaj drugimi ustanovil zasebno fundacijo, ki nosi ime Slovenske filharmonije, mimo same Filharmonije, z zlorabo njenega imena in odrekanjem informacij zaposlenim.
Predsednica sveta Marjetica Mahne. Foto: Dragica Jaksetič
S svojo ekipo ni spoštoval zakonov in predpisov in obveznosti dobrega poslovanja. Odvetniki ga zastopajo v mnogih tožbah, plačuje jih z javnim denarjem, ki ga SF dobi od države za program in razvoj, njegova dejanja so v škodo Slovenske filharmonije. »Odnosi med direktorjem in nosilnim delom kolektiva – orkestrom in zborom, ne sodijo v noben kolektiv, porušeni so do stopnje, ko nadaljnje sodelovanje ni mogoče. Direktor komunikacijskega prepada med sabo in zaposlenimi tudi po stavki ni poskušal premostiti. Za zaposlene so razmere nevzdržne. Čakajo, da minister uresniči svojo besedo, da bo direktor pred poletjem razrešen in bodo vzpostavljene razmere za konsolidacijo dejavnosti in obnovo ustvarjalnega zagona.«
Mahnetova je prepričana, da bo minister, ki zdaj že zelo dobro pozna razmere v Slovenski filharmoniji, v predlogu sveta videl, da so nezakonitosti zelo konkretne, predvsem pa, kako in za kaj direktor troši denar, ki ga od države dobi za glasbenike in koncerte, in da ne bo več okleval z njegovo razrešitvijo. Razrešitev poleg sveta zavoda predlagajo tudi oba glasbena sestava, orkester in zbor, ter strokovni svet. »Direktor Damjanovič je Slovenski filharmoniji naredil že toliko škode, da bi bilo dovoliti, da ostane na funkciji, ki ji niti strokovno niti osebnostno ni kos, neodgovorno,« dodaja Mahnetova.
Damjanovič vse očitke zavrača. Foto: Leon Vidic/Delo
Na vprašanje, kako to, da je svet na le nekaj sejah ugotovil, česar prejšnja sestava v več letih ni, Mahnetova odgovarja, da nepravilnosti pač niso hoteli zaznati. »Iz zapisnikov in nekaterih dokumentov je videti, da so le formalno, velikokrat korespondenčno, potrjevali drugje odločene zadeve, tudi pomembne, in da so povsem nekritično ščitili direktorja. Z gospodom Zornom, predsednikom prejšnjega sveta, se nisva srečala, prejšnji svet nam tudi ni pripravil predajnega zapisnika.« Mahnetova se tudi ne strinja s pogosto izrečenimi in zapisanimi trditvami, da dosedanje revizije v zavodu niso odkrile nepravilnosti. »Računsko sodišče je direktorju izdalo negativno mnenje, inšpektorat za delo je ugotovil nespoštovanje zakona o delovnih razmerjih, nadzor ministrstva za kulturo pa še ni končan, direktor je postopek namreč zavlačeval, ministrstvu preprečeval dostop in zavračal posredovanje zahtevane dokumentacije.«
In direktor?
Damjan Damjanovič pravi, da zavrača vse očitke. »Svet SF se gre revizorja, posega v mandate prejšnjih svetov in na neki način ignorira ugotovitve računskega sodišča in drugih kontrol. Pri tem pa je zanimivo, da so s svojimi ugotovitvami o mojih domnevnih kršitvah celo prehiteli notranjo revizijo ministrstva za kulturo, ki svojega dela še ni končalo, in da so že na svoji prvi seji najprej predlagali izplačilo sejnin. Po naših podatkih so bile te nazadnje izplačane leta 2000.«
