»Doslej so umetniki podpirali nas, zdaj jih podprimo mi«

Z novim imenom, novim vodstvom in vstopnino v 28. leto avgustovskega dogajanja na trnovskem dvorišču.

Objavljeno
24. julij 2019 06.00
Posodobljeno
24. julij 2019 11.18
Med letošnjimi nastopajočimi tudi Rambo Amadeus. FOTO: Mavric Pivk
Avgustovski festival v Trnovem tokrat izjemoma ne bo »zadnjič«, ampak se začenja na novo. Zdajšnje vodstvo je to hotelo pouda­riti tudi s preimenovanjem iz ­Trnfesta v TrNOVfest. Ugotovili­ so namreč, da mlajši generaciji­ staro ime ne vzbudi čustvenih asociacij na skoraj tri desetletja staro manifestacijo, ki je avgusta preganjala dolgčas iz Ljubljane.

V zadnjih letih se v zapisih o Trnfestu ni bilo mogoče izogniti zdraham in temnim oblakom, ki so se zgrinjali nad domicilom Kulturno-umetniškega društva France Prešeren. To si je z leti izkopalo globoko jamo dolgov, skoraj izgubilo nepremičnino na Karunovi 14, izgubilo živce pri soočanju z notranjimi mahinacijami in manipulacijami ter na koncu dobilo novega lastnika, ukrajinska poslovneža Arturja Azarkeviča in Aleksandra Sergejeva. Kljub vsemu je vsako leto Trnfest bil. Tudi koruza je bila. In vsaj veselega avgusta se nihče ni spraševal o usodi festivala in društva. Spori pa so ostali in še danes čakajo na sodni epilog. Karunovo zdaj pometa nova metla – Center slovanskih kultur France Prešeren, o čemer pričajo tudi velike črke CSK na zaobljeni opečnati stavbi.

Da ne bi zavrelo še več krvi, novo vodstvo ni vztrajalo pri registraciji blagovne znamke Trnfest na uradu za intelektualno lastnino, ampak se je odločilo preimenovati festival v Trnovfest. K temu so prispevali tudi izsledki ankete, ki so jo izvedli med študenti dvajsetih fakultet. »Blagovna znamka je morda nekoliko precenjena, saj se je pokazalo, da mladi ne vedo, kaj je Trnfest, niso še slišali za Kud, kaj šele za CSK, niti za kulturni dom Trnovo, ki bo prihodnje leto na tej lokaciji praznoval stoto obletnico,« je povedal Iztok Kurnik, ki se je kot programski vodja marca priključil ekipi. Z zavedanjem, da festivala, kakorkoli ga že imenujemo, ne bo nenadoma preplavil val mlajše generacije, je zastavil tudi letošnji program. »Morda je res namenjen občinstvu, ki je za festival že slišalo in ga vsa leta obiskovalo,« je povedal Kurnik. Tako bodo letošnji avgustovski vsakdan z izjemo nedelj napolnila znana imena slovenske pa tudi balkanske popularne glasbe, od popa, rocka in rapa do metala. »Približno osem skupin je takih, ki bi napolnile Halo Tivoli,« je poudaril Iztok Kurnik.

image
Trnfest, zdaj Trnovfest, včasih zastonjski, danes plačljiv. FOTO: Ivo Pogorelčnik


Med temi je najbrž mislil priljubljenega Hama in njegove Tribute 2 Love, ki bodo že tretje leto zapored odprli festival in pritegnili zvesto občinstvo vseh starosti. Za ta koncert in nastop Mi2 (21. avgusta) ter skupine bosanskih rokerjev Zabranjeno pušenje (6. avgusta) je že zdaj največ zanimanja. Potem so tu še njihovi someščani Crvena jabuka, nabriti črnogorec Rambo Amadeus, zagrebški Soul Fingers ter duhoviteža Slon in Sadež in Leteči potepuhi. Proti koncu meseca bodo nastopili tudi evrovizijska senzacija Zala in Gašper, večni Tabu z vedno novimi pevkami, zasvingani Manouche in težkometalna Noctiferia. Dobro zastopana bo tudi domača raperska scena. Nastopili bodo Nipke, N'Toko, Zlatko in Recycleman oziroma Ali En.


Boljši od Križank


Zaradi zdaj že pregovorno muhastega avgustovskega vremena bo tudi letos dvorišče v Trnovem pokrivala pomična streha. »V tem pogledu smo boljši od Križank,« se je pošalil Kurnik. Koncerti se bodo na glavnem odru začeli ob 20. uri in se ob 22. uri preselili v notranjo dvorano, kjer bo po drugem delu uradnega programa do 5. ure zjutraj potekala klubska zabava z didžeji. Novo vodstvo si namreč želi, da bi prostori društva ponovno zaživeli, tako v klubskih prostorih kot čez dan. »Soočamo se z zanimivim fenomenom, da se ljudje takoj po koncu koncerta obrnejo in odidejo domov,« je Kurnik komentiral posledico policijske ure, ki so jo pred leti ­dosegli vztrajni stanovalci v soseski. »Škoda je, da klubski prostori, kavarna in dvorana samevajo, ko pa je vendar veliko umetnikov in ustvarjalnih društev, ki nimajo prostorov za predstavljanje svojega programa,« je dodal.

image
Hamo s Tribute 2 Love že tretje leto odpira festival v Trnovem. FOTO: Mavric Pivk


Dvorano so zato začeli tržiti. Kdor si želi, jo lahko najame za 400 evrov na dan in sam določi vstopnino ter obdrži 70 odstotkov dobička. Tako so aprila in maja organizirali več kot petdeset dogodkov, od koncertov in improligaških predstav do standup večerov. Jeseni bo tam predstav­ljal svoj novi album tudi Hamo – zaradi velikega zanimanja menda kar več večerov zapored. Do konca leta bosta nastopila tudi Adi Smolar in Svetlana Makarovič. Dvorano je sicer treba temeljito prenoviti, kar je novo vodstvo ob prevzemu prostorov že napovedalo na novinarski konferenci leta 2017. Odtlej je bil Kud že deležen najbolj nujnih popravil. Najopaznejša je morda nova steklena konstrukcija ob vhodu. Prenovili so tudi galerijske prostore in kavarno s točilnim pultom.

»Na pobudo slovenskih glasbenikov, ki težko prodrejo v tujino, se je CSK povezal z zagrebško Tvornico kulture ter se dogovoril za medkulturno izmenjavo glasbenih skupin. Radi bi tudi povečali sodelovanje z mlajšimi skupinami umetnikov in se tako kot pomembno kulturno prizorišče vtisnili tudi v zavest mlajše generacije. Zato so tudi z objavo na facebooku spodbujali sledilce, naj predlagajo skupine, ki bi jih hoteli slišati na Trnovfestu, je povedal ­Iztok Kurnik, ki se je kot didžej kalil v nekdanji Palmi in bil pobudnik njene pomladitvene terapije.


Konec brezplačne kulture


Zdaj pa k najpomembnejši novosti Trnovfesta. Letos bo prvič v zgodovini festivala za obisk koncerta treba odšteti 5 evrov. Tedenska vstopnica stane 25 evrov, mesečna pa 90. Kdor si bo priskrbel vstopnice v predprodaji (to je mogoče storiti na spletni strani CSK), jih bo lahko unovčil za pijačo ali si celo prislužil tako imenovano meet and greet prepustnico in preživel dan z najljubšo glasbeno skupino. Lanski Trnfest namreč ni prinesel želenih rezultatov, kaj šele dobička. Lastniki so jasno povedali, da bo v prihodnje festival moral biti rentabilen. »A to ne pomeni komercializacije programa,« je tedaj zatrdil direktor Azarkevič.

image
Anketa je pokazala, da mlajša generacija ne ve, kaj je Trnfest, ne kje je Kud. FOTO: Mavric Pivk


Kaj pomeni komercialni program, lahko razpravljamo na dolgo in široko, a dejstvo je, da je to velik korak od drže prejšnjega vodstva, ki se je zavzemalo za »dostopnost kulturnih vsebin vsem socialnim skupinam«. Vemo, kam je vztrajanje pri tako moralno čisti ideji (pri kateri so večkrat potegnili kratko prav umetniki, ki niso prejeli plačila) pripeljalo starokudovce. Zdaj je vprašanje, kako se bodo odzvali obiskovalci, vajeni brezplačnih prireditev. »Toliko let so izvajalci podpirali festival, zdaj pa si želimo, da bi obiskovalci podprli izvajalce, nič drugega,« je vzrok za vstopnino pojasnil Iztok Kurnik. »Z nadzorovanim vstopanjem na dvorišče bomo lahko regulirali tudi število ljudi in tako vsem omogočili varno in prijetno izkušnjo prireditve. V preteklih letih se je namreč dogajalo, da je bilo dvorišče tako polno, da se ljudje niso mogli premikati. Tega na našem festivalu nočemo,« je dodal Kurnik. Kot rečeno, si želijo le, da Trnovfest tudi letos ne bi imel izgube.