Elda trio − multikulturni meditacijski napevi

Slovensko-švedsko-brazilska zasedba bo zvečer predstavila prvenec.

Objavljeno
09. februar 2017 12.28
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Elda trio je zanimiv glasbeni projekt slovenskega glasbenika na harmoniki in elektroniki Janeza Dovča, slovensko-švedske pevke Emilie Martensson in brazilskega tolkalista Adriana Adewaleja. Svojo glasbo bodo zvečer predstavili v ljubljanskem Kinu Šiška in jutri pri Gabrijelu v Cerknem.

Kot nam je povedala Emilia Martensson, je po mamini strani Slovenka in je v otroštvu številna poletja preživljala v Izoli. Tja se je pred tremi leti preselila njena sestra Marina, prav tako pevka, Emilia pa odkar živi v Londonu, spet rada preživlja poletja v Izoli, od koder so njeni stari starši po mamini strani. Nekajkrat se je že lotila učenja slovenščine in pravi, da je to res zelo težek jezik, še posebej dvojina, ni pa še obupala in bo še poskušala.

Nikoli se ni namerno odločila, da bo petje njeno življenje in poklic. »Vedno sem pela, še posebej doma, in mama me je, da bi me utišala, vpisala v pevski zbor. Kot vidite, ni delovalo,« se nasmehne. »Po tem sem le še več pela. Je pa tudi res, da nisem bila nič kaj posebno dobra v ničemer drugem. Torej je petje očitno moja usoda.«

Janeza Dovča je spoznala v Londonu, kjer je bival, za kar je dobil štipendijo ministrstva za kulturo. Povezala ju je skupna prijateljica operna pevka Irena Preda. Srečala sta se v njenem studiu v Londonu in takoj skupaj zaigrala in snemala. »Strinjala sva se, da morava narediti nekaj skupnega, nisva pa še vedela, kaj. Takoj sva se ujela, tako glasbeno kot na osebni ravni, tako da je bilo le še vprašanje, kaj in kdaj bova posnela. To se je kar ujemalo z željo po mojem naslednjem glasbenem projektu, kjer sem hotela kombinirati različne kulturne vplive. Prav tako me zelo zanimajo ljudske pripovedke. Pogosto pojem švedske ljudske pesmi, ki imajo zelo zanimive zgodbe. Tako sem se odločila, da bom dodala še Adriana, da bi skupna glasba imela glasbene prvine Balkana, Skandinavije in Brazilije.«

Elda Trio

foto osebni arhiv

Janez Dovč in podobni harmonikarji drugačne sorte (Bratko Bibič, Jure Tori, Marko Hatlak) v Sloveniji razbijajo predsodke do harmonike, ki naj bi bil ljudski inštrument, namenjen narodnozabavnim veselicam. Na Švedskem pa tako hude zaznamovanosti tega inštrumenta ni, čeprav je praviloma povezan predvsem z ljudsko glasbo. »Ne vem pa, ali sploh premoremo kakšnega sodobnejšega harmonikarja.«

S tolkalistom Adewalejem je sodelovala že prej, in sicer na svojem drugem albumu pred tremi leti z naslovom Ana, ki ga je posvetila svoji slovenski stari mami Ani Emiliji. Poleg tolkalca, kitarista in bobnarja je sodeloval še godalni kvartet. »Adriano je neverjeten tolkalec, o katerem se veliko govori, in mnogi so mi ga priporočili, naj ga povabim k svojim projektom. In od takrat redno sodelujeva.«

Martenssonova že sedemnajst let živi v Londonu, kamor je sprva šla študirat jazz petje in ostala. Čeprav je London ena od glasbenih prestolnic sveta, ima zelo slabo razvito jazzovsko sceno. »Je pa res, da nas je veliko glasbenikov in smo velika skupnost, kot neka razširjena jazzovska družina. Zelo si pomagamo, drug drugega vključujemo v projekte, si pomagamo pri organizaciji nastopov. Vendarle je nekaj krajev, kjer je jazz dobrodošel, in prav tako nekaj oblik javnega financiranja kulturnega ustvarjanja na jazzovskem področju. Celoetna skupnost pa deluje predvsem zato, ker si zelo solidarno pomagamo.«