Iskanje drugačne glasbene izraznosti je popeljalo kitarista skupine
Orlek Mateja Feleta in harmonikarja te iste skupine,
Jureta Torija, po nekoliko drugačnih glasbenih poteh, kot pa jo ubira matična zasedba. Ko se je ideja kvasila sta pritegnila še enega Orleka, in sicer basista
Mitjo Torija, ker so, kot pravijo v šali, potrebovali nekoga, ki je vešč organizator. Zasedbo
Flora in Paris so dopolnili še tolkalist
Blaž Celarec, saksofonistka in flavtistka
Tjaša Perigoj in pa mlada pevka
Flora Ema Lotrič, ki so jo člani povabili k sodelovanju potem, ko so jo opazili v televizijski oddaji Misija Evrovizija.
Svoj prvenec
Jutranja rosa so sinoči v živo predstavili v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Ker je saksofonistka v veselem pričakovanju, jo je na nastopu zamenjal Matej Kužel.
Zasedba je na koncertu zaigrala vseh deset pesmi s prvenca
Jutranja rosa, ki so ga tudi začeli z naslovno skadbo. Za polovico pesmi, poleg naslovne so to še
,
,
in
To je plan, je zasedba posnela tudi video spote. Glasbeno je zasedba vpeta v kakovosten pop, ki ga občasno nadgradi z rockom, jazzom ali pa vplivi latino glasbe. Ker bi bil koncert prekratek, če bi odigrali le vse pesmi z albuma, so dodali še štiri dodatne pesmi, in sicer italijansko kancono
Un pevke
Linde Valori, dve Orlekovski
in
z nekoliko spremenjenim besedilom in pa novo skladbo, ki še nima besedila. To je skladba
Rosario kitarista Mateja Feleta, ki je nastala v argentinskem mestu Rosario, rojstnem kraju nogometaša
Lionela Messija in revolucionarja
Che Guevare, ko so bili Orleki leta 2012 na
po Braziliji, Urugvaju in Argentini. V izvedbi te inštrumentalne skladbe je kot gost nastopil trobentač skupine Orlek
Jan Adamek.
Skupina, ki si dejansko šele nabira koncertno kilometrino, je predstavila kakovosten pop, kjer besedila presegajo besedilno skromnost in ponavljanje refrena do nezavesti, kar je značilno za sicer običajno slovensko pop glasbo. Flora in Paris preigravajo nekoliko manj običajno različico slovenskega popa. Uokvirjajo ga izvrstni inštrumentalisti, ki dajejo ozadje krhkemu vokalu Lotirčeve. Ta se je na odru precej bolj samozavestno počutila pri poskočnicah, kjer ji je koketiranje z občinstvom šlo precej bolje kot pri baladah.
Flora in Paris so vzorčen primer kakovostnega popa, in so morebiten osrednjeslovenski odgovor na mini val nove slovenske popevke, ki se je pred nekaj leti začela v Mariboru in okolici.
Komentarji