Franz Liszt: eden največjih problemov v glasbeni zgodovini

Lani je bilo v Chopinovem letu več kot deset tisoč prireditev. Podobno se bo letos godilo Lisztu ob njegovem dvestotem jubileju.
Objavljeno
17. oktober 2011 15.35
Posodobljeno
21. oktober 2011 10.00
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura
Franz Liszt je letošnji glavni glasbeni jubilant, saj se Evropa in svet spominjata dvestote obletnice njegovega rojstva. Prav tako odzvanja stoletnica smrti Gustava Mahlerja. Slednji je izjemni simfonik, zato se na prvi pogled zdi, da vse glasbene ustanove, najbolj pa orkestri, bolj častijo Mahlerja kot Liszta. Vendar slavja v čast Liszta ne manjka. Praznujejo v Bayreuthu, kjer se bo med drugim čez nekaj dni začelo veliko 7. mednarodno pianistično tekmovanje, imenovano po slavnem skladatelju. Lani je bilo v Chopinovem letu več kot deset tisoč prireditev. Podobno se bo letos godilo Lisztu.

Sedmo mednarodno pianistično tekmovanje Franza Liszta v Bayreuthu nekako uokvirja Lisztov rojstni dan 22. oktobra; začelo se bo 19. oktobra, končalo pa s koncertom zmagovalcev oziroma nagrajencev 31. oktobra. Vmes bo v Bayreuthu pravo slavje, saj na sam rojstni dan v goste prihaja Budimpeštanska glasbena akademija s svojim orkestrom in zborom ter dirigentom Adamom Fischerjem za izvedbo mogočnega Lisztovega oratorija Kristus, naslednji dan pa gostuje trenutno najbolj razvpit nemški dirigent Christian Thielemann s svojim novim orkestrom, Dresdensko državno kapelo. Poleg Wagnerjeve uverture Tannhäuser bodo izvedli samo Lisztova dela, med njimi Klavirski koncert št. 2 s pianistom Konstantinom Šerbakovom.

V Bayreuthu so o prireditvah v Lisztovem jubilejnem letu izdali dve brošuri, iz katerih je razvidno zavedanje mesta o svetovnem pomenu ne le Wagnerja, ampak tudi njegovega prijatelja Liszta; oba sta pokopana v Bayreuthu, tam imata vsak svoj muzej. Bayreuth je Lisztu v čast pripravil več razstav. S pianističnimi recitali nastopajo slavni pianisti, od najmlajše, a že razvpite Alice Sare Ott pa Agnes Krumwiede do Hélène Grimaud in Louisa Lortieja... Še več bo orgelskih koncertov, saj je bil Liszt odličen skladatelj tudi za ta inštrument.

Na Dunaju te dni, kot rečeno, bolj častijo Gustava Mahlerja, vendar z nestrpnostjo pričakujejo recital slavnega pianista Arcadia Volodosa, ki bo izvajal tudi Lisztovo Sonato v h-molu (24. oktobra). Vrhunec bo oratorij Kristus v katedrali sv. Štefana.

Liszt je bil občutljiv pisatelj

Franz Liszt ni tako publiciran skladatelj kot Richard Wagner, o katerem vsako leto izide na desetine knjig in še več gledaliških listov, ki so po strukturi prave monografije. Prava redkost je Lisztova obsežna knjiga o Fryderyku Chopinu Chopinovo življenje. Liszt ga je prvič slišal igrati 26. februarja 1832 v Parizu, na njegovem prvem javnem nastopu, kar je bila za oba velika sreča; Liszt je postal Chopinov občudovalec in zaščitnik, neizmerno ga je cenil tako zaradi izvirnosti njegovih kompozicij, izjemnih improvizatorskih sposobnosti kot občutljivosti pianistične igre. O tem piše v knjigi na več kot dvestotih straneh. Danes takšne knjige ni sposoben napisati noben pianist, morda le Alfred Brendel o sebi. Knjiga je izšla po Chopinovi smrti leta 1851 in predstavlja duhovni portret prijatelja, opisuje tudi številne konkretne dogodke. Liszt je imel po Chopinovi smrti pianistični recital v Varšavi in izvajal samo njegova dela, s čimer je želel Poljakom povedati, kako velik je njihov v tujini delujoči in umrli umetnik. Ta podatek je zelo pomemben, saj se Chopin po letu 1830, ko je zbežal pred Rusi in njihovo okupacijo, ni vrnil v domovino, kjer je bil sicer zelo znan, zlasti prek recepcij njegovih nastopov v nemškem tisku. Mimogrede, če bi bila slovenska glasbena kultura globlja, duhovno močnejša, bolj ozaveščena in razgledana, bi take knjige izhajale tudi v slovenskem prevodu. Note lahko kupiš, knjige pa je treba prevesti za vse potencialne bralce.

Svetovni dan Liszta

Budimpešta in vsa madžarska mesta bodo Lisztovo leto pospremila z vrsto dogodkov – ne bo manjkalo koncertov, razstav (Liszt in Budimpešta, Lisztovi obrazi, Pot življenja in druge), simpozijev, glasbenih tekmovanj... Še posebej slovesno so praznovali v prvi polovici letošnjega leta, ko je Madžarska predsedovala svetu Evropske unije. Takrat so izdali posebno Lisztovo zgoščenko, na kateri se je na koncu z Liebesträume predstavil velik up madžarske pianistike, štirinajstletna Monika Vida.

Svetovni dan Franza Liszta bo 22. oktobra, ko bodo v številnih mestih izvedli isti oratorij, to je Kristusa. Na Madžarskem še posebej poudarjajo, da se v praznovanje ne bodo vključila le mesta, v katerih je Liszt nastopal, ampak tudi tista zunaj Evrope, ki jih ni obiskal. V Budimpešti bodo Kristusa izvedli v baziliki sv. Ištvana. Slavnostni koncert s Kristusom bo, razumljivo, tudi v Parizu v Chapelle Saint-Louis-des-Invalides, v Pragi v katedrali svetega Vita, v katedrali svetega Štefana na Dunaju, pa v Vilniusu, celo v Seulu v Južni Koreji, na Madžarskem poleg Budimpešte še v Sopronu, Kecskemétu, Györu in Egerju.

Kristusa je Liszt prvič dirigiral v Weimarju 29. maja 1873, med 8. in 11. novembrom istega leta pa je bil v Budimpešti tridnevni festival, s katerim so počastili petdesetletnico njegovega umetniškega delovanja, saj je začel nastopati že kot otrok. Med drugim so tedaj v budimpeštantski koncertni dvorani (Pesti Vigado) pod dirigentskim vodstvom Jánosa Richterja izvedli Kristusa. Delo kajpada temelji na Svetem pismu in katoliški liturgiji v latinščini. Nastajalo je dolgo, nekako od prvih zamisli leta 1855 in začetkov pisanja leta 1862 do 29. septembra 1866, ko je zapisan datum dokončanja kompozicije. Vendar pa Liszt s partituro ni bil zadovoljen in je ni hotel izvesti, ne da bi jo popravil. To je počel nekaj mesecev, do konca leta 1866. Leta 1872 je partitura izšla v knjigi in je bila pripravljena za študij.

Na Lisztov dan namerava budimpeštanski Spominski muzej Franza Liszta in raziskovalni center izdati faksimile enega stavka te skoraj triurne kompozicije v treh delih in štirinajstih stavkih, in sicer četrti stavek Pastirjeva pesem v grobnici.

Festival v Budimpešti

V Budimpešti bo od 21. do 23. oktobra Lisztov rojstnodnevni festival, na katerem bodo nastopali pianisti, ki so bili v preteklosti v najtesnejši povezavi z Akademijo Franza Liszta in Lisztovim muzejem v Budimpešti, kot so Jenö Jandó, Gábor Csalog, Sándor Falvai, Edit Klukon, Dezsö Ránki, Balázs Szokolay, Gergely Bogányi, István Lajkó, Mónika Egri, Attila Pertis, László Borbély, István Lantos... Poleg Liszta so se v Budimpešti spomnili tudi slavnega sodobnega skladatelja Györgyja Ligetija, saj so 1. oktobra po njem poimenovali novo stavbo Lisztove glasbene akademije. Ta dan je sicer znan kot svetovni dan glasbe; v Budimpešti so pripravili odprtje velike razstave Liszt in umetnost. Liszta so počastili tudi na festivalu evropske komorne glasbe. Njegovo komorno delo so počastili na festivalu Liszt in Evropa konec septembra in na začetku oktobra v Budimpešti. Stike med Wagnerjem in Lisztom je predstavila Nike Wagner, skladateljeva pravnukinja, kot tudi prapravnukinja Franza Liszta, saj je bil Liszt oče Wagnerjeve žene Cosime. Koncert je predstavil po dve deli Liszta in Wagnerja, med njimi Lisztovo priredbo Wagnerjeve Izoldine ljubezenske smrti, ki je nastala v času hude krize v prijateljevanju med Wagnerjem in Lisztom, pa tudi Lisztovo kompozicijo La lugubre gondola II, nastalo leta 1885, v kateri Liszt objokuje Wagnerjevo smrt 1883.

Nenehno publicirani skladatelj

Med knjigami o Lisztu je zelo znana trilogija Alana Walkerja; Virtuozna leta 1811–1847, Weimarska leta 1848–1861 in Zadnja leta 1861–1886. V eni knjigi zajame celotno Lisztovo življenje Paule Rehberg, o Lisztovi smrti na podlagi dnevnikov njegove učenke Line Schmalhausen pa govori knjiga Smrt Franza Liszta, prav tako Alana Walkerja. Več knjig objavlja Lisztovo korespondenco, na primer z Richardom Wagnerjem ali ljubico Agnes Street-Klindworth, govori o Lisztovi pianistični šoli ali analizira posamezna dela, kot znamenito Sonato v h-molu ali cikel Transcendentalne etide. Liszta omenjajo vse monografije o Richardu Wagnerju, Chopinu, Schumannu, Beethovnu, Berliozu, Paganiniju, o opernih skladateljih v Parizu pa o kulturi v mestih od Rima do Sankt Peterburga, od Turčije do Londona in Berlina. Večji problem so zbrana glasbena dela Franza Liszta. V letošnjem letu na primer zbrana dela za klavir izhajajo na več kot petdesetih zgoščenkah. Lisztov katalog namreč obsega okrog tisoč del, med katerimi jih je 350 povsem avtorskih (brez variant), ostale pa so priredbe, parafraze, aranžmaji in podobno. Opera je ena sama, mladostna Don Sanche, ou Le Chateau de l'amour (1824–1825), 65 je cerkvenih zborovskih del, 28 posvetnih zborovskih del, trinajst simfoničnih poemov, dvanajst drugih simfoničnih del, devet kompozicij za klavir in orkester, deset komornih del, 211 izvirnih klavirskih del, pet del za dva klavirja ali klavirski duo, enajst del za orgle, 76 pesmi, pet drugih zborovskih pesmi, pet recitacij... Katalogi Lisztovih del so si zelo različni, ker gre za številne variante istih kompozicij in jih muzikologi ocenjujejo in uvrščajo vsak po svoje. Liszt je eden največjih problemov v glasbeni zgodovini.