Glasba je lahko donosen izvozni posel

Danes bo v prostorih Slovenskega informacijsko glasbenega centra (Sigic) konferenca o mednarodnih perspektivah slovenske glasbe.
Objavljeno
05. junij 2018 13.00
Posodobljeno
08. junij 2018 16.21
Peter Baroš. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
Ob 16. uri se bo na Sigicu (Trg francoske revolucije 6, Ljubljana) začela brezplačna konferenca Mednarodne perspektive slovenske glasbe, namenjena vsem, ki so v glasbenem poslu. Predstavljen bo idejni zasnutek izvozne glasbene pisarne – music export office Music Slovenia, ki sledi vzoru številnih evropskih držav, ki to že imajo.

Peter Baroš, generalni sekretar Sigica, ki je soorganizator konference in njen uvodničar, je nedavno postal tudi predsednik Mednarodne zveze glasbenoinformacijskih centrov (International Association of Music Information Centres – IAMIC. Ta zveza združuje 37 glasbenoinformacijskih centrov s celega sveta. Največ članic je iz Evrope, sicer so pa v zvezi še Kanada, Združene države Amerike, Indija, Južnoafriška republika, Nova Zelandija in Avstralija.
 

Po svetu različno organizirane, z različnimi statusi


»V tej zvezi so organizacije podobne našemu Sigicu, ki pa so precej različno organizirane in imajo različne statuse. Nekatere so javne ustanove, druge nevladne organizacije, tako kot je naš Sigic, nekatere so del nacionalnih knjižnic, nekatere pa v celoti zasebne. Vsaka je organizirana, kot je običaj v tej državi. Zato je seveda ameriška zasebna, je pa tudi res, da je to na svetovno najbolj razvitem glasbenem trgu mogoče. Te organizacije imajo veliko skupnih točk. Vzor delovanja so nam v Evropi predvsem skandinavske organizacije. Te so pokazale, kako se da glasbenoinformacijski center še nadgraditi, ga vpeti v glasbeno življenje države in tudi mednarodno v primeru izvozne glasbene pisarne,« pravi Baroš.

Glasbenoinformacijski centri lahko prek mreže IAMIC marsikaj pridobijo. Od izobraževalnega izmenjevanja zaposlenih, da vidijo, kako taki centri delujejo drugje, do platforme za izmenjavo glasbenega repertoarja. »Dokaj pogosto me tuji kolegi iz centrov sprašujejo o določenih posebnostih slovenske glasbe, za določene skupine, ki bi rade vedele, kakšna je naša kulturna politika. Kakšna je možnost, da koga kontaktirajo, kateri so zanimivi festivali ali glasbeniki.« Pomembno je zavedanje, kakšna je kulturna politika določene države, in temu primerno deluje tamkajšnji glasbenoinformacijski center, saj je težko prenašati ene načine delovanja v druge države s precej drugačno kulturno politiko.

Ko smo pred leti dobili Sigic, je bilo močno pričakovanje, da bo postal izvozna pisarna slovenske glasbe. Baroš pravi, da je to ena njegovih prednostnih nalog. Zaradi tega je službo na ministrstvu za kulturo zamenjal s službo na Sigicu. »Takoj pa mi je bilo jasno, da se bom moral pred tem spopasti s še eno problematiko, in sicer tem, kako osvestiti domačo (ciljno) javnost glasbenikov in vseh z glasbo povezanih ljudi.

Sigic ima določene vzvode, ki jim lahko pomagajo in koristijo, vendar pa ne more delovati sam. Če nimaš od koga dobiti informacije in je nimaš komu posredovati, si le sam sebi namen. Problem, s katerim sem se soočil pred štirimi leti, ko sem začel delati na Sigicu, je zelo podoben problemu, o katerem razmišljam sedaj, ko sem prevzel vodenje te mednarodne zveze. Tako da bom skušal po istem postopku, kot sem začel delati na Sigicu, tudi tu spreminjati stvari.«

image
Peter Baroš. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo

 

Vzor v državah, podobnih Sloveniji


Na današnji konferenci bo Baroš predstavil model morebitnega delovanja glasbene izvozne pisarne, ki ga je oblikoval po vzorih iz držav, ki so podobne Sloveniji. Tako je, recimo, estonski glasbenoinformacijski center primerljiv z našim. »Treba pa je poudariti, da naj to ne bi bila le izvozna glasbena pisarna, temveč predvsem glasbena pisarna, ki bi sočasno skrbela tako za domači kot tuji trg.«

Uvodu bosta sledili okrogli mizi, na kateri bodo razpravljali o tej temi in razvoju domačega glasbenega trga ter organiziranem izvozu slovenske glasbe v svet. Na prvi bodo sodelovale predstavnice nacionalnih institucij, ki so hkrati predstavnice določevalcev: Katarina Culiberg (Ministrstvo za kulturo), Kristina Plavšak Krajnc (Urad vlade za komuniciranje), Anja Zorko (Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center za kreativnost).

Na drugi bodo prisotni predstavniki glasbene scene: Nikola Sekulović (glasbenik), Andraž Kajzer (Festival MENT Ljubljana) in Jernej Sobočan (Val 202). Na zaključku bo predstavljena nova evropska mreža glasbenih producentov žive glasbe NIMPE, v katero se lahko vključujejo tudi slovenski glasbeniki in organizatorji. To je tudi organizacija, ki bo skušala krepiti povezanost domače in mednarodne glasbene scene, da bi se vzpostavil nov model mednarodnega glasbenega sodelovanja.

Na koncu pa bodo razglasili še slovenske zmagovalce natečaja NIMPE Music Factory, ki bodo jeseni predstavili svojo glasbo na predstavitvenem festivalu Milano Music Week v Italiji.