Tiskane izdaje
Bolj znana kot žena in mati otrok enega največjih glasbenih inovatorjev Johna Coltrana, je bila tudi sama izvrstna glasbenica. Pianistka, harfistka in vibrafonistka. Ljubezen svojega življenja je preživela za 40 let.
Kot deklica je z zanimanjem poslušala svojega brata, ko je improviziral na basu. V Detroitu, kjer se je s priimkom McLeod rodila leta 1937, je slišala veliko glasbe, po klubih in doma, kjer so se dobivali fantje in jamali. Nikoli ni visoko cenila svojega igranja na klavir, niti tedaj, ko ji je v Parizu, kjer je med premori igrala na klavir v klubu Blue Note, Bud Powell rekel, da je odlična in ji ob neformalnih druženjih dal kakšen neprecenljiv nasvet. Svojo klasično izobrazbo na klavirju je vedno dopolnjevala z življenjskimi izkušnjami. Igrala je v različnih cerkvah, baptistični, metodistični in adventistični in glasbene razlike ter religijsko svobodo prenašala v svojo glasbo - na harfi, klavirju, vibrafonu.
Njeno igranje na klavir je mogočno. Zvok prihaja v valovih. Ko ji je nek novinar omenil njen poseben zvok, je odgovorila. »To je zaradi njega. John mi je vedno govoril, poglej, imaš vse te tipke, ves ta razpon. Igraj na ves inštrument.« Njuna glasbena svetova sta usodno trčila enkrat okoli leta 1962 in bila nerazdružljiva do njegove smrti julija 1967. Stkala sta glasbeno in spiritualno zavezništvo, ki ga je prekmalu presekala smrt, bilo pa je močno in plodovito.
Svojo glasbeno kariero je v sedemdesetih letih postavila na stranski tir, se preimenovala v Turiyasangitananda in ustanovila svoj vedski center, kjer je predavala iz Upanišad in učencem pomagala k večji (samo)realizaciji. Umrla je 12. januarja 2007. Glasbeno dediščino Alice in Johna pa nadaljujeta njuna (preživela) sinova, saksofonista Ravi in Oranyan.
