Glasbeno popotovanje po jugu afriške celine

Carmina Slovenica: Tokrat se zbor predstavlja od Johanessburga do Capetowna.
Objavljeno
27. februar 2017 16.56
Peter Rak
Peter Rak

»Južna Afrika ni popolna, brazgotine preteklosti so ostale, soočamo se z velikimi socialnimi problemi in nasiljem, pa vendar je to, kar nam je uspelo po padcu apartheida, svojevrsten čudež«.

Misel pisateljice in urednice Lili Radloff se tukaj potrjuje na vsakem koraku. Odnosi med različnimi rasami so sicer redko harmonični, včasih so tudi izrazito sovražni, vendar prevladuje toleranca, ki morda ni idealna, vendar zagotavlja funkcioniranje družbe na nivoju, ki je v Afriki prej izjema kot pravilo.

Iskanje stičnih točk je tako ena od prioritet in med najvišjimi na lestvici je prav glasba. Morda se komu zdi, da južnoafriška klasična glasbena produkcija ni konkurenčna evropski ali da operna hiša v Capetownu danes ne potrjuje več svojega nekdanjega izjemnega ugleda, vendar je pravzaprav težko najti tako bogato in raznovrstno ter obenem visoko profesionalno in vrhunsko glasbeno kulturo kjerkoli drugje v svetu.

To še zlasti velja za zborovske zasedbe, tako da turneja zbora Carmina Slovenica pod vodstvom dirigentke in umetniške direktorice Karmine Šilec tako še zdaleč ni zgolj eksotično popotovanje po jugu afriške celine.

Posebna izkušnja je že reakcija občinstva, ki je tukaj povsem sproščeno in nagrajuje nastopajoče s spontanimi aplavzi in vzkliki tudi med koncertom, predvsem pa je veliko priložnosti za izmenjavo konceptov, idej in nove zborovske literature, ki stalno transformirajo svetovno zborovsko glasbo.

Deški zbor iz Drakensberga (Drakensberg Boys Choir), ki sodi med najboljše na svetu, že ponuja takšno izjemno priložnost. Lociran sredi Zmajskih gora ima že specifičen način rekrutiranja novih talentov. Strokovnjaki vsako leto prečešejo Južno Afriko in Namibijo na lovu za posebnimi glasovi, na avdicijah preizkusijo 1600 pevcev in jih nazadnje izberejo trinajst.

Ti od devetega do petnajstega leta preživijo v internatu, kjer se glasbeni pouk začne zjutraj ob sedmih in zaključi pozno popoldan, rezultat pa vitrine, polne najvišjih priznanj in številne turneje po svetovnih koncertnih odrih.

Vodi jih umetniški direktor Bernard Kruger. »Naša prioriteta je seveda glasbena popolnost, vendar mlade skozi akademsko odličnost, socialno in družbeno interakcijo in nenazadnje fizičnim treningom tudi pripravljamo za življenje«, pravi Kruger. Tudi zato so njihovi nekdanji učenci tako pevski solisti na različnih koncertnih in opernih odrih od Sidneya do Londona in Berlina, vendar tudi odlični zdravniki, arhitekti in sodniki.

Izmenjava izkušen, pristopov, tehnik

Zbor je poznan predvsem po izjemno kvalitetni interpretaciji afriškega repertoarja in to tako starejših kot aktualnih del, zelo suvereni so na področju klasične zborovske literature, včasih se njihove izvedbe približajo tudi lahkotnejšim jazz, pop in rock priredbam, med zelo posebne »skladbe« pa sodi imitacija zvokov afriškega pragozda. Seveda je unikatna tudi njihova ritem sekcija, ki jo sestavljajo predvsem glasbeniki na tradicionalnih afriških glasbilih in tolkalih, sicer pa so slovenski zbor gostili tik pred odhodom na enomesečno japonsko turnejo.

S Karmino Šilec sta najprej izmenjala zbore in pokazala mladim pevkam in pevcem svoj pristop, način, dinamiko, partiture in koreografijo in celostni odrski nastop, nato pa so sledile vaje za večerni nastop, ki je bil izjemen preplet različnih temperamentov in obojestranskega glasbenega pefekcionizma. In vmes še sproščeni jam session, glasba je v Afriki pač vedno tudi užitek v petju, muziciranju in poslušanju.

Sicer pa je Drakensberg le vmesna postaja na turneji. Zbor Carmina Slovenica je na začetku nastopil tudi Pretoriji, Potchefstroomu in Bloemfonteinu. Medtem ko je v veliki dvorani Musaion pretorijske univerze vladalo nekoliko bolj togo in strogo akademsko okolje sta v manjših mestih prevladovala izjemna navdušenost in spontane reakcije, dekleta pa so bila deležna tudi prijaznih in toplih dobrodošlic lokalnih zborov, denimo zbora Jacaranda.

Vrhunec turneje, ki je tudi priložnost za predstavitev slovenske zborovske literature, saj je Karmina Šilec v repertoar vključila tudi dela Lojzeta Lebiča, Jakoba Ježa, Marjana Šijanca, Alojza Srebotnjaka in Uroša Kreka, bo seveda v Capetownu, ki je južnoafriška kulturna in glasbena prestolnica, tam pa se bo zbor predstavil v Hugo Lambrechts Auditorium.

Zelo intenziven koncertni program pa ne pomeni, da dekleta niso spoznala tudi utripa tukajšnje družbe. Že v uvodu so si ogledala Soweto pri Johanessburgu in nekdanjo hišo Nelsona Mandele, različne manifestacije tradicionalne kulture različnih avtohtonih narodov, Drakensberg je priložnost za aktivnosti v naravi, prav tako safari, v Capetownu pa jih čaka še plavanje s pingvini v Indijskem oceanu.

In nevarnosti, po katerih »slovi« Južna Afrika? Res je potrebno biti nekoliko bolj previden, tudi občutek ob trimetrskih zaščitnih zidovih je nekoliko nenavaden, vendar je zasedaj edina resna nevarnost pretila zaradi opic, ki ne pomišljajo vstopiti skozi okno hotelske sobe in si postreči z vsem, kar tam najdejo.