Tiskane izdaje
Koncerta s prvega večera letošnje Druge godbe sta imela kar nekaj stičnih točk − za oba je značilna globalnost v svoji lokalnosti in specifičnosti.
Francoski elektronik St Germain, kot je umetniško ime Ludovica Navarra, ki je zaslovel z združitvijo housa in nu jazza, je v ljubljanskem Kinu Šiška predstavil svoj novi album Real Blues. In kot obeta že naslov albuma, tak je bil tudi program.
Tokrat je longue elektroniko obogatil z zvoki pristnega bluesa, ki je nastal na območju današnjega Malija in sosednjih držav. Zvoki puščavskega bluesa so zdaj podprti z elektronskimi podlagami. Zasedba je bila sestavljena iz dveh Malijcev in glasbenikov iz sosednjih držav ter Brazilca in je poleg tradicionalnega afro bluesovskega pristopa občasno prehajala tudi v različne odtenke jazza.
St Germain je ves čas ostajal v ozadju, tako kot elektronika, ki je le na trenutke prihajala v ospredje. Združili sta se dve transični glasbeni zvrsti, ki, kot kaže, izvrstno delujeta na modernih plesiščih, kjer sta repeticija in padanje v plesni trans nujnost takega večera.
Potem pa je sledil v Menzi pri koritu na Metelkovi premierni nastop s predstavitvijo prav posebnega albuma Kamlisàjlan naše pevke Katje Šulc. Lotila se je uglasbitve sodobne romske poezije, in to s pomočjo mehiških glasbenikov. Za nastop na Drugi godbi je povabila dva Mehičana, avtorja glasbe, violinista Albana Usatcha ter tolkalista Fabiana Reyesa. in dva domača mojstra strun, Andraža Mazija na kitari in Roberta Jukiča na akustični baskitari, kot gosta pa sta natopila še Igor Matković (trobenta) in Pier (güiro, pozavna).
Zaljubljena v poezijo, je tudi na tretjem albumu po uglasbitvi pesmi Mile Kačič in svoje poezije na drugem albumu Twisted Delight, ostala zvesta uglasbljevanju poezije. Za ta album se je dobro pripravljala s pomočjo romologa v Parizu. Zaljubljenec v romsko in balkansko glasbo, ki ga je srečala v Mehiki, Alban Usatch pa je napisal glasbo, ki povsem primerno uokvirja romsko poetiko. Poudariti je treba, da se nikakor niso ujeli v kopiranje balkanskega melosa, vendar pa v glasbi ostaja prepoznavni romski duh. Bolj so sledili duhu poezije kot pa tradiciji romske glasbe.
V živo zasedba ni imela veliko priložnosti skupaj vaditi, pa je ne glede na to koncert bil odigran povsem tekoče. Mogoče je koga, ki se je že naposlušal pred kratkim izdanega albuma, presenetilo, ker je v živo glasba zazvenela bolj surovo, manj mehko in predvsem še bolj življenjsko. Kot so bili glasbeniki kos svoji nalogi, je bila tudi Katja Šulc povsem suverena v prepevanju v romščini, ki se je je učila sproti ob nastajanju tega albuma.
Prvi večer je bil povsem zadovoljiv začetek letošnje Druge godbe.
