Gogol Bordello z uporniškimi pesmimi

Čistost umetniškega izraza že zdavnaj, če sploh kdaj, ni več osrednji umetniški pristop, kajti globalizacija nas potiska v vse večji talilni lonec. Če je to dobo ali ne, se bo šele izkazalo v naši prihodnosti, do takrat pa se lahko zabavamo ob poslušanju uporniških pesmi zasedbe Gogol Bordello.

Skupina, ki jo vodi ameriški Ukrajinec Eugene Hütz rusko-nemških korenin, je vzorčen primer pestrosti, tako genske kot kulturne. Glasbeni mišmaš, ki si ga privoščijo Gogol Bordello v svoji babilonščini, pa povsod po svetu pritegne precej občinstva. To je tudi dobro napolnilo ljubljansko Cvetličarno na sinočni vroč večer. In pisana druščina, ki spremlja Jevgenija Aleksandroviča Nikolajev-Simonova, ko je Hützu v resnici ime, ima tako različno zastopstvo, kot recimo varnostni svet Združenih narodov.

Rock, punk, ciganska glasba, vzhodno in zahodnoevropska ljudska glasba, latino in reggae ter še vse marsikaj, prispevajo tudi ruski violinist Sergej Rjabtsev na violini, kitajska Škotinja Elizabeth Sun (tolkala, spremljevalni glas, ples) etiopski baskitairst Thomas »Tommy T« Gobena, ekvadorski tolkalist in raper Pedro Erazo, ameriški bobnar Oliver Charles, ameriški kitarist Michael Ward in beloruski harmonikar Pasha Newmer.

Ne Eugene Hütz ne kdorkoli iz skupine ni varčeval z energijo v razgreti Cvetličarni, ko to začeli nastop z novo pesmijo in predstavitvijo svojega novega šestega studijskega albuma Pura Vida Conspiracy. Ta pesem ilustrira različna uporniška in protestniška gibanja, ki so ponekod bolj, drugje manj uspešno vplivala na zamenjavo oblasti. To tudi odmeva iz pesmi , kakor tudi drugih z novega albuma, ki so nam jih zaigrali (, The Other Side of Rainbow, Dig Deep Enough, ). Sicer pa je tematika njihovih tem široka, od pesmi o pitju neizmernih količin alkohola do emigrantskih izkušenj, ki so znane skoraj vsem članom skupine. Družbena kritičnost, socialni čut in multikulturni pristop so značilni za njihove pesmi, kar odmeva tudi v drugih pesmih, ki smo jih sinoči slišali , Not A Crime, Wonderlust King, Last One Goes the Hope, , , Illumination, Mishto, Para Tute, , in Baro Foro. Energičen nastop skupine Gogol Bordello je zlahka ogrel že tako vroče občinstvo, ki je plesalo, divjalo in pelo od prve do zadnje pesmi ter dveh dodatkov.

Gogol Bordello so tako kot recimo ,

, in pri nas , umetniki, ki s svojo internacionalno esperantščino, kot ji pravi Magnifico, in drznem mešanju vsega kar jih pride pod roko in kar slišijo, eni tistih, ki (po)skrbijo za pristno glasbeno ozadje našim globaliziranim časom, ko drvimo po informacijski avtocesti v negotovo prihodnost. Svet je izgubil nedolžnost, kot pravi Eugene Hütz, in sedaj gremo veselo naprej - z maksimalno hitrostjo.