Gozdovi v zvoku in sliki
Berlinski glasbenik nas bi moral obiskati v okviru abonmaja Glasbe sveta, a koncert odpade
Odpri galerijo
Pantha du Prince se bo predstavil v triu. Foto osebni arhiv
Linhartova dvorana Cankarjevega doma bi morala v ponedeljek ob 20. uri gostiti vidno ime svetovne techno glasbe, Hendrika Webra z umetniškim imenom Pantha du Prince, a zaradi širjenja koronavirusa iščejo novi termin.
Berlinski skladatelj je v zadnjih letih napredoval iz klubskih nastopov v večje dvorane na različnih koncih Evrope. V Ljubljano prihaja na krilih glasbenega eksperimenta Conference of Trees (Sporazumevanje dreves), ki ga opisujejo kot svojevrstno impresivno zvočno popotovanje. Obiskal nas bo v spremstvu Håkona Steneja in Bendika Hovika, oba sta multiinštrumentalista, nastopila bosta na vrsti tolkal in drugih akustičnih glasbil, medtem ko se Weber zadržuje predvsem pri elektronskih zvočilih, učinkih in glasbilih. Glasbeniki se bodo predstavili s številnimi ročno izdelanimi glasbili, na katerih bodo v živo raziskovali zvočne značilnosti različnih vrst lesa, dodatno vrednost bo dala tudi osupljiva vizualna scenografija.
»Projekt Conference of Trees, ki se navdihuje pri delih Georga Friedricha Bernharda Riemanna, perzijskega sufijskega pesnika Atarja iz Nišapurja in Františka Baluške, je prečudovita artikulacija še ne slišanega medgovora dreves – in opomin na njihov pomen za naš ekosistem,« so zapisali organizatorji.
Glasbeno vizualno druženje se bo začelo z nastopom norveškega bobnarja Bendika HK, ki se je uveljavil predvsem kot avtor glasbe za gledališče in plesne predstave, z Webrom pa je sodeloval na odmevnem albumu Bell Laboratory.
Priprave za projekt Sporazumevanje dreves so bile temeljite, Weber je med drugim proučeval gozdne študije ekologinje in profesorice Suzanne Simard. »Hotel sem postati drevo in to omogočiti tudi sestavu glasbenikov,« je izjavil Weber, ki je tokrat prvič ustvarjal z lesenimi glasbili, kar je bil precejšen odstop od njegove dosedanje prakse. »Delo z računalnikom in elektroniko me ni več izpolnjevalo. Želel sem več časa preživeti na prostem in to upravičiti z umetnostjo,« je dejal. »Bistveno je, da drevo razumemo kot simbol življenja ali dojemamo 'gozd kot svet', kajti drevo kot biološki organizem zagotavlja bogastvo življenja.« Obisk njegovega koncerta je posebna izkušnja, ki predstavi poslušalcu različne zorne kote entitete gozda, ne zgolj dreves, temveč celotnega ekosistema, torej tudi bitij, ki bivajo v njem.
Berlinski skladatelj je v zadnjih letih napredoval iz klubskih nastopov v večje dvorane na različnih koncih Evrope. V Ljubljano prihaja na krilih glasbenega eksperimenta Conference of Trees (Sporazumevanje dreves), ki ga opisujejo kot svojevrstno impresivno zvočno popotovanje. Obiskal nas bo v spremstvu Håkona Steneja in Bendika Hovika, oba sta multiinštrumentalista, nastopila bosta na vrsti tolkal in drugih akustičnih glasbil, medtem ko se Weber zadržuje predvsem pri elektronskih zvočilih, učinkih in glasbilih. Glasbeniki se bodo predstavili s številnimi ročno izdelanimi glasbili, na katerih bodo v živo raziskovali zvočne značilnosti različnih vrst lesa, dodatno vrednost bo dala tudi osupljiva vizualna scenografija.
V Ljubljani bomo prisluhnili drevesom. Foto Arhiv Avtorja
»Projekt Conference of Trees, ki se navdihuje pri delih Georga Friedricha Bernharda Riemanna, perzijskega sufijskega pesnika Atarja iz Nišapurja in Františka Baluške, je prečudovita artikulacija še ne slišanega medgovora dreves – in opomin na njihov pomen za naš ekosistem,« so zapisali organizatorji.
Posebna izkušnja
Glasbeno vizualno druženje se bo začelo z nastopom norveškega bobnarja Bendika HK, ki se je uveljavil predvsem kot avtor glasbe za gledališče in plesne predstave, z Webrom pa je sodeloval na odmevnem albumu Bell Laboratory.
Prihaja protagonist ambientalnega terchna. Foto Arhiv Izvajalca
Priprave za projekt Sporazumevanje dreves so bile temeljite, Weber je med drugim proučeval gozdne študije ekologinje in profesorice Suzanne Simard. »Hotel sem postati drevo in to omogočiti tudi sestavu glasbenikov,« je izjavil Weber, ki je tokrat prvič ustvarjal z lesenimi glasbili, kar je bil precejšen odstop od njegove dosedanje prakse. »Delo z računalnikom in elektroniko me ni več izpolnjevalo. Želel sem več časa preživeti na prostem in to upravičiti z umetnostjo,« je dejal. »Bistveno je, da drevo razumemo kot simbol življenja ali dojemamo 'gozd kot svet', kajti drevo kot biološki organizem zagotavlja bogastvo življenja.« Obisk njegovega koncerta je posebna izkušnja, ki predstavi poslušalcu različne zorne kote entitete gozda, ne zgolj dreves, temveč celotnega ekosistema, torej tudi bitij, ki bivajo v njem.
