Gramatik pripravlja en lep pozdrav z Obale

Gramatik je glasbenik z Obale,­ znan tudi pod imenom Denis­ Jašarević, in je od preselitve v New York eden od svetovno­ najbolj znanih slovenskih glasbenikov. Ciklično se vrača v ljubljanske Križanke, kjer bo nastopil zvečer ob 19. uri s številnimi primorskimi glasbeniki. Koncert bo v okviru praznovanja desete obletnice delovanja Kina Šiška.
 

Glasbeno kariero ste začeli s skromnim osebnim računalnikom, izdelke ste predstavili prek glasbene platforme Beatport. Od takrat je nastalo kar nekaj računalniških pripomočkov za skladanje pa tudi predstavljanje, prodaja glasbe prek platform pa je nekaj samoumevnega.

Čeprav številni v glasbenem poslu stokajo, se mi zdi, da se jih še vedno veliko lahko preživlja z glasbo.
 

Je poleg umetniškega daru treba imeti tudi podjetniško žilico?

Če se hočeš preživljati z glasbo, je definitivno treba imeti tudi podjetniško žilico. Hitro se lahko zgodi, da vsi okoli tebe služijo, tebi pa na koncu ne ostane nič. Na žalost je še vedno celoten poslovni sektor v glasbeni industriji usmerjen tako, da je zelo enostavno lupiti tiste, ki so podjetniško ­ignorantski.
 

Vsekakor ne gre brez drznosti. Preselili ste se v New York še pred izdajo prvenca. So vas mnogi imeli za norca, ko ste naredili precej radikalno življenjsko in karierno potezo?

Veliko ljudi ni verjelo, da mi bo uspelo čez lužo. Verjetno sem se jim zdel malo nor. Seveda sem dvomil, ampak večino časa sem imel pozitiven občutek o vsem. Definitivno se mi ni sanjalo, da bom nekega dne razprodal amfiteater na prostem Red Rocks. Na srečo sem imel tudi moralno­ podporo družine, kar je zelo pomembno, prav tako so me spodbujali prijatelji. Vse drugo se mi takrat ni zdelo pomembno. Moram priznati, da je moj mladostni idealizem prav tako igral veliko vlogo, danes bi v marsikaterem kontekstu veliko manj verjel v možnost uspeha. (Smeh.)


 

Znani ste po drzni stilski glasbeni mešanici, ki deluje šarmantno, na trenutke precej nostalgično. Kako je potekalo vaše raziskovanje in odkrivanje svetovne glasbene zgodovine?

Precej organsko. Že pri štirih letih sem bil navdušen nad Jamesom Brownom, pravi mama. (Smeh.) Vedno so bili glavni akterji blues, funk, soul, jazz in potem seveda vse moderne zvrsti, ki so se razvile iz teh štirih protozvrsti. V poznih devetdesetih, ko sem bil star dvanajst let, smo dobili prvi internet na osnovni šoli Lucija, in takrat sem prvič resno začel raziskovati zgodovino popularne glasbe ter odkril svet glasbene produkcije. Mislim, da se od tistega dne nisem ustavil.
 

Na elektronski glasbeni sceni je veliko šuma, brezvezne in dolgočasne glasbe. Računalnik vendarle ni dovolj, treba je imeti tudi kakšno iskrivo idejo, mar ne?

V vsakem komadu, ki ga sproduciram, nujno potrebujem mešanico elektronike in tradicionalnih inštrumentov. Vedno imam občutek, da eno brez drugega ne gre, da je izdelek nedokončan. To je seveda subjektivna odločitev na podlagi osebnega okusa, ampak na srečo do zdaj deluje dovolj dobro, da lahko na tem gradim kariero.
 

Svoje glasbene izdelke brez večjih zadržkov brezplačno delite po internetu. Vam to odpira ­dovolj vrat za nastope v živo?

Ko sem začel ponujati glasbo brezplačno, mi je to odprlo veliko vrat za nastope v živo, v današnjem času pa na žalost brezplačna glasba nima več nobene vloge. V zadnjih petih letih se je industrija drastično spremenila, zelo malo ljudi jo kupuje oziroma pobira in shranjuje v obliki mp3. Danes ­večina ljudi konzumira glasbo prek streaming platform, kot so Spotify, Apple Music, Amazon Music in podobne, za katere je treba plačati mesečno naročnino. Kljub temu bo moja glasba vedno na voljo brezplačno na gramatik.net.


 

Ko ste pred petimi leti razprodali ljubljanske Križanke, je to bil velik glasbeni dogodek, hoteli so se ga udeležiti vsi, ki se imajo vsaj za malo glasbeno razgledane. Bilo je kar nekaj fanatičnih pripadnikov. Se vaši klubski nastopi kaj razlikujejo od koncertnih oziroma festivalskih?

Zelo redko nastopam po klubih, ker to ni idealen teren za moje sete, saj so zelo razvejeni v tempu in žanrih. Se pa zgodi, da za kako posebno priložnost pripravim klubski nastop s prijatelji. Festivalski nastopi se razlikujejo od koncertnih samo v dolžini, saj se redko zgodi, da dobiš več kot eno uro časa za set na festivalih. Na mojih koncertih lahko vedno izpeljem idealno dolžino, ki je zame devetdeset minut.
 

Takrat ste imeli na odru kar nekaj glasbenikih gostov. Na odru se mora nekaj dogajati, mar ne?

Seveda, zato smo tokrat povabili Pižamo, da povezuje program.
 

Gostili boste še enega Primorca, Tea Collorija. Kako sta se našla?

Že v prvem razredu osnovne šole, v osmem sva imela svoj band, s katerim sva na valeti odigrala nekaj pesmi. (Smeh.) Poleg Tea bo v Križankah nastopilo kar nekaj obalnih glasbenikov: Teova zasedba Momento Cigano, Luxas, Benjamin Shock, Whynell. Vsi nastopajoči smo z Obale. (Smeh.)
 

Pripravljate kaj posebnega za koncert v Križankah?

Pripravljam kar nekaj novih skladb, ki še vedno nastajajo, in odšpilal bom tudi Re:Coil Part II, album, ki bo izšel konec oktobra. Najbolj se veselim tega, da bodo kot gosti nastopili moji prijatelji z Obale. Lahko rečemo, da bo to vrhunski Obala party.