Hamo & Tribute 2 Love: V bendu so se kresale iskre...

Matevž Šalehar - Hamo je postal eden bolj prepoznavnih glasov slovenske glasbe. Ker je zadnje čase precej izpostavljen (ali kot bi rekel Magnifico: »un, k' je skoz' na televiziji«) in je že veliko povedal, smo se namesto z njim pogovarjali o njem – s člani (njegovega) benda Tribute 2 Love.

Odkar je postal znana televizijska in festivalska faca, je svoje ime postavil pred bend: Hamo & Tribute 2 Love. Zaradi tega so se v bendu kresale iskre, a v soboto se je na promociji albuma Dve pokazal izid: klub Orto je bil razprodan, bend je naredil totalen žur.

Nekaj let po tem ko se je zgodba z njegovim prvim bendom Babewatch, v katerem je »potapljal ladjice«, iztekla, se je Hamo vrgel v blues in ustanovil bend Tribute 2 Love.

A Slovenija ni ugodna dežela za blues z angleškimi besedili in kljub dobri prvi plošči se ni zgodilo nič velikega. Zato se je Hamo moral prebiti po drugih kanalih. Naključja so ga vodila od odra do odra, od televizije do televizije, od oddaje do oddaje, od festivala (Ema s Črnimi konji in Galom Gjurinom) do festivala (zmaga s pesmijo Ti prihajaš na Slovenski popevki). Postal je prepoznavno glasbeno ime in njegov vzdevek (ki izvira iz besede Hamas, ker je rad nosil rute z arabskim vzorcem) je zdaj lahko dobra znamka za promoviranje benda.

Zato so se v bendu kresale iskre. Ampak rezultati so tu: Tribute 2 Love je bolj kompakten in trden bend kot kdaj prej, plošča Dve je velik napredek, Hamo se je z obvladovanjem množice v Ortu izkazal za zelo karizmatičnega frontmena, močnega interpreta in kitarista, ljubljansko občinstvo nekatere (beri: slovenske) pesmi, kot so Rožice, Vija vaja ven in Gremo se igrat boga, že pojejo z njim. Ljubljansko, ja, kakšen pohod lahko Tribute 2 Love z angleščino naredijo širše po Sloveniji v takšni glasbi nenaklonjenih razmerah, je druga zgodba. V Ameriki bi jih gotovo bolje razumeli. Čeprav gre za preplet bluesa, soula, funka in rocka, je to po drži predvsem blues v širšem pomenu besede. Blues v načinu razmišljanja.

Za te čase konservativen retro album, na katerem se prepletajo strast, trpljenje, južnjaški patos ter iskanje ljubezni in smisla. Bluesovski del bo za ljubitelje, ampak Hamo ima adute v (treh) slovenskih pesmih, ki so dovolj radiofonične, da pridejo Tribute 2 Love še v druga ušesa. To, da na plošči Dve vendarle ni Črnih konj in popevke Ti prihajaš, ker (za zdaj še) ločuje »zasebno« od »službenega«, pa priča o tem, da ima Hamo za bregom še druge načrte ...

Od kod so že prišli?

Hamo je v Tribute 2 Love združil same prekaljene glasbene mačke, ki nikakor niso neznanci, ampak so vsi sodelovali z velikim imeni slovenske glasbe. Kako se jih spominjajo?

JANI BAŠ (klaviature): Videosex

»Pri Videosexu sem bil eno leto, in sicer takoj po uspešnici Moja mama, ko sta šla Matjaž Kosi in Janez Križaj v vojsko. Moj prvi koncert z njimi je bil na Novem rocku 1983. Takrat smo bili v postavi z Anjo Rupel, Iztokom Turkom, Nino Sever in Janijem Hacetom. To je bilo super obdobje, prišli smo vse do Beograda.«

*

MARTIN JANEŽIČ - BUCO (bobni): Sausages, Siddharta, Big Foot Mama, Neisha ...

»Sausages vztrajamo že 21. leto, prav te dni bo izšel naš četrti album, spet z Goranom Breščanskim na vokalu. To je moj matični bend, ki sem mu in mu najbrž tudi vedno bom najbolj pripaden, prva in usodna ljubezen (smeh). Sodelujem tudi z drugimi bendi, a le kot tolkalec, kar je drugačna, bolj stranska vloga.« (Ker je igral s Siddharto na stadionu, ga drugi člani cinično kličejo »edini stadionski glasbenik v bendu«.)

*

UROŠ ŠKERL KRAMBERGER (bas): Pero Lovšin & Križarji

»Pri Peru Lovšinu sem igral med letoma 1997 in 1999, največji vtis je name naredilo to, da sem spoznal, da je Pero v zasebnem življenju precej bolj umirjen kakor na odru, včasih celo ne moreš primerjati teh dveh osebnosti.«

*

»S skupino Laibach sem hodil na turneje od leta 1996 do 2006, od Los Angelesa do Novosibirska. Sami čudaki – predvsem v občinstvu (smeh)! Res, toliko odštekancev, kot sem jih srečal in spoznal s tem kolektivom ... Skratka, videl sem tudi čisto drug, nov svet, za katerega si ne bi mislil, da res obstaja.«

*

Govori se, da je nekoč igral v kranjski skupini nenavadnega imena Srou pa letu, vendar on to zanika.