Hans Theessink za uvod v nov blues festival
Zvečer se bo začel MotörCity, letošnji zadnji večji festival na tolminskem Sotočju
Na novem festivalu MotörCity je v ospredju blues rock, glasba, ki je vse bolj popularna tudi pri nas. Blues, ki je v večini primerov osnovna sestavina sodobne popularne glasbe, je, ko je presahnil Blues festival Postojnska jama, tako končno (spet) dobil svoj festival v Sloveniji.
Na treh festivalskih večerih bo nastopilo deset tujih in domačih zasedb. Nosilni nastop uvodnega večera bo koncert kitarista in pevca, ki sta pravi starosti bluesa, 69-letnega Hansa Theessinka, Nizozemca z Dunaja, in 80-letnega Američana Terryja Evansa iz Vicksburga v Mississippiju.
Hans Theessink je dokaj dober znanec slovenskega občinstva, nastopil je kot gost na koncertu Vlada Kreslina v ljubljanskem Cankarjevem domu ter priredil izvrsten akustični nastop v okviru Blues festivala Postojnska jama. Ta nizozemski blues kitarist, ki živi in ustvarja na Dunaju, je predan bluesu od zgodnjih šestdesetih let. Obožuje tako akustičen podeželski blues kakor njegovo električno nadgradnjo v urbanem bluesu. Velja za enega najpristnejših evropskih bluesovskih izvajalcev in vzorčni izvozni artikel evropskega bluesa.
Sam zelo široko zajema in pojmuje blues, kar je postalo njegova blagovna znamka, v katero med drugim vpleta folk in jazz. Mojstrsko je presegel časovne, rasne in geografske razlike in po več kot tridesetih albumih, pesmarici in šoli učenja kitare z leti postal eden najprepoznavnejših in nagrajevanih evropskih bluesovskih izvajalcev. Svojčas je ameriški glasbeni časopis Blues Revue zapisal, da je Hans Theessink mednarodni zaklad bluesa, ki je v več kot petdesetletni karieri nastopal in zabaval občinstvo po vsem svetu.
Prvi posnetek je naredil leta 1970. Od takrat se je njegova glasba nenehno razvijala, albumi pa dobili številne nagrade. S projektom Banjoman se je poklonil Derrollu Adamsu, produciral ga je z Arlom Guthriejem, album pa je bil nominiran za grammyja.
Theessink pogosto nastopa v različnih zasedbah, sodeluje tudi z ameriškimi bluesovskimi glasbeniki, od katerih prejema pristnost bluesovskega izročila, ki ga nadgrajuje. Sodeloval je tudi s country zvezdama Dolly Parton in Jackom Clementom, folk velikani, kot so Arlo Guthrie, Donovan, The Dubliners, Richard Thompson in Derroll Adams, pa tudi funk legendami, kot so Maceo Parker, Fred Wesley in Pee Wee Ellis, ter najpogosteje z izvajalci bluesa, kot so Ry Cooder, The Holmes Brothers, Charles Brown in Terry Evans.
Popolni prepletglasov in inštrumentov
Ravno slednji je eden njegovih najbolj predanih glasbenih sodelavcev. Z njim bo nastopil zvečer na tolminskem Sotočju. Evans velja za enega največjih blues, soul in rhythm and blues vokalistov, skupaj sta posnela že tri akustične albume. Sprva sta sodelovala na albumu Visions (2008), o katerem so kritiki zapisali, da je to sodelovanje nebeškega bluesovskega para, saj se dopolnjujeta do popolnosti. Theessinkov leni bariton in Evansov čustveni gospel sta popolna zmes iskrene in neposredne moči surove glasbe ter nalezljivega in tekočega ritma.
Leta 2012 je sledil poklon izviru bluesa na albumu Delta Time, na katerem je sodeloval tudi znameniti kitarist Ry Cooder. Po mnenju kritikov ni mogoče najti boljšega albuma akustičnega bluesa. Njuno najnovejše sodelovanje je album v živo iz leta 2015 True & Blue, na katerem sta se predstavila kitarist in pevec z razgaljeno različico roots bluesa in je v intimnem glasbenem nagovoru občinstva brez vmesnikov poudarjen popoln preplet njunih glasov in inštrumentov.
Theessink seveda ni le poustvarjalec prvotnega bluesovskega glasbenega izročila, temveč je tudi avtor, čigar skladbe se na albumih brez težav ujamejo s skladbami drugih avtorjev. Poleg šeststrunske kitare in orglic obvlada tudi dvanajststrunsko kitaro, kar je povzel po enem svojih največjih bluesovskih vzornikov, Huddieju Williamu »Lead Bellyju« Ledbetterju. Rad zaigra njegovo krvavo balado Good Night Irene, ki jo je poslovenil Tomaž Domicelj v Irena, lahko noč, pa uporniško pesem proti malomeščanskosti Bourgeois Blues, ki jo rad izvede tudi Vlado Kreslin, ter zadnje čase tudi Where Did You Sleep Last Night, ki jo, kot je priznal, zaradi Nirvanine priredbe spet čedalje pogosteje izvaja.
Nastop Hansa Theessinka in Terryja Evansa ne bo le prvovrsten šov, temveč zagotovo tudi privlačna učna ura bluesa.
Na treh festivalskih večerih bo nastopilo deset tujih in domačih zasedb. Nosilni nastop uvodnega večera bo koncert kitarista in pevca, ki sta pravi starosti bluesa, 69-letnega Hansa Theessinka, Nizozemca z Dunaja, in 80-letnega Američana Terryja Evansa iz Vicksburga v Mississippiju.
Hans Theessink je dokaj dober znanec slovenskega občinstva, nastopil je kot gost na koncertu Vlada Kreslina v ljubljanskem Cankarjevem domu ter priredil izvrsten akustični nastop v okviru Blues festivala Postojnska jama. Ta nizozemski blues kitarist, ki živi in ustvarja na Dunaju, je predan bluesu od zgodnjih šestdesetih let. Obožuje tako akustičen podeželski blues kakor njegovo električno nadgradnjo v urbanem bluesu. Velja za enega najpristnejših evropskih bluesovskih izvajalcev in vzorčni izvozni artikel evropskega bluesa.
Sam zelo široko zajema in pojmuje blues, kar je postalo njegova blagovna znamka, v katero med drugim vpleta folk in jazz. Mojstrsko je presegel časovne, rasne in geografske razlike in po več kot tridesetih albumih, pesmarici in šoli učenja kitare z leti postal eden najprepoznavnejših in nagrajevanih evropskih bluesovskih izvajalcev. Svojčas je ameriški glasbeni časopis Blues Revue zapisal, da je Hans Theessink mednarodni zaklad bluesa, ki je v več kot petdesetletni karieri nastopal in zabaval občinstvo po vsem svetu.
Prvi posnetek je naredil leta 1970. Od takrat se je njegova glasba nenehno razvijala, albumi pa dobili številne nagrade. S projektom Banjoman se je poklonil Derrollu Adamsu, produciral ga je z Arlom Guthriejem, album pa je bil nominiran za grammyja.
Theessink pogosto nastopa v različnih zasedbah, sodeluje tudi z ameriškimi bluesovskimi glasbeniki, od katerih prejema pristnost bluesovskega izročila, ki ga nadgrajuje. Sodeloval je tudi s country zvezdama Dolly Parton in Jackom Clementom, folk velikani, kot so Arlo Guthrie, Donovan, The Dubliners, Richard Thompson in Derroll Adams, pa tudi funk legendami, kot so Maceo Parker, Fred Wesley in Pee Wee Ellis, ter najpogosteje z izvajalci bluesa, kot so Ry Cooder, The Holmes Brothers, Charles Brown in Terry Evans.
Popolni preplet
Leta 2012 je sledil poklon izviru bluesa na albumu Delta Time, na katerem je sodeloval tudi znameniti kitarist Ry Cooder. Po mnenju kritikov ni mogoče najti boljšega albuma akustičnega bluesa. Njuno najnovejše sodelovanje je album v živo iz leta 2015 True & Blue, na katerem sta se predstavila kitarist in pevec z razgaljeno različico roots bluesa in je v intimnem glasbenem nagovoru občinstva brez vmesnikov poudarjen popoln preplet njunih glasov in inštrumentov.
Theessink seveda ni le poustvarjalec prvotnega bluesovskega glasbenega izročila, temveč je tudi avtor, čigar skladbe se na albumih brez težav ujamejo s skladbami drugih avtorjev. Poleg šeststrunske kitare in orglic obvlada tudi dvanajststrunsko kitaro, kar je povzel po enem svojih največjih bluesovskih vzornikov, Huddieju Williamu »Lead Bellyju« Ledbetterju. Rad zaigra njegovo krvavo balado Good Night Irene, ki jo je poslovenil Tomaž Domicelj v Irena, lahko noč, pa uporniško pesem proti malomeščanskosti Bourgeois Blues, ki jo rad izvede tudi Vlado Kreslin, ter zadnje čase tudi Where Did You Sleep Last Night, ki jo, kot je priznal, zaradi Nirvanine priredbe spet čedalje pogosteje izvaja.
Nastop Hansa Theessinka in Terryja Evansa ne bo le prvovrsten šov, temveč zagotovo tudi privlačna učna ura bluesa.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji