Ifriqiyya Electrique − Glasba je trans

Mednarodna zasedba je predstavila zdravilno glasbo iz Tunizije.

Objavljeno
11. oktober 2017 13.31
Koncert Ifriqiyya Electrique
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Osnovno izhodišče glasbenega, pevskega in tudi plesnega izraza zasedbe Ifriqiyya Electrique, ki je pred kratkim izdala prvenec Rûwâhîne pri ljubljanski založbi Glitterbeat, je terapevtska vloga glasbe. Ta se izvaja v ritualih, imenovanih bonga, po ljudstvu, ki so ga kot sužnje pripeljali v Tunizijo iz podsaharske Afrike. Tam so razvili posebna ritualna zdravljenja z glasbo, ki se izvajajo s celotno skupnostjo. Njeni predstavniki v tej zasedbi so pevci in tolkalisti Tarek Sultan, Yahia Chouchen in Youssef Ghazala iz plemena Banga v tunizijskem delu puščave Sahara, ki se imenuje Djerid in premore največje slano jezero v Sahari. Ti so prispevali več sto let stare pesmi, medtem ko sta za elektronsko in hrupno ozadje poskrbela še italijanska basistka Gianna Greco in francoski kitarist François Cambuzat iz zasedbe Putan Club.

V Komuni Kina Šiška so uprizorili pravi obred zvoka in giba, ki je v svoji repetitivnosti, monotoniji in harmonijah dejansko klical k povezavam z nekimi višjimi silami. Tudi nastopajoči so večkrat šli med občinstvo in postali njihov del. Ves čas nastopa pa so projicirali posnetke puščave Djerid in tamkajšnjih oaz ter številnih banga obredov, ki sta jih posnela Grecova in Cambuzat, ko sta pripravljala ta projekt. Zadnji je tudi povedal, da je zanje nastop v Ljubljani nekaj prav posebnega, kajti ravno ljubljanska založba Chrisa Eckmana jim je omogočila izid prvenca, čemur sta sledila povabilo na številne velike evropske poletne festivale ter organizacija jesenske turneje.

Celotna glasbena, plesna in vizualna predstava je izžarevala prav posebno energijo, ki je v tistem prostoru že dolgo ni bilo tako močno čutiti. Njihove stare pesmi o Bogu in človeku so kljub nekoliko moderniziranemu zvoku delovale univerzalno večno.