Iz Vikenda: Neneh, najmlajša babica šovbiznisa

Neneh Cherry smo z Vikenda poklicali v Stockholm in povedala nam je, zakaj se črni ne zlomijo

Objavljeno
14. junij 2012 17.18
Alen Steržaj, Vikend
Alen Steržaj, Vikend

Največ ljudi jo pozna po uspešnici 7 Seconds z Youssoujem N'Dourjem, toda Neneh Cherry se je v 25 letih kariere preizkusila v različnih glasbenih slogih:  v punku, popu, hiphopu, triphopu, elektroniki in zdaj še jazzu. Vsoboto, 30. junija, v ljubljanske Križanke, prihaja z ekipo The Thing, navdihnjeno tudi z delom njenega očima, slavnega Dona Cherryja.

Neneh, kaj bomo poslušali v Križankah, jazz, Buffalo Stance, 7 Seconds, vaše največje uspešnice?

Nobenih uspešnic. Igramo precej eksperimentalen in nekonvencionalen free jazz, ampak na punkovski način (smeh). Fante kličem »parni stroj«, ker tako dobro rohnijo (smeh). Energija je surova, predelali smo celo nekaj pesmi Iggyja Popa, pa Dream Baby Dream skupine Suicide. Gre za mešanico stvari, za pesmi, ki jih morda ne bi pričakovali v takšnem aranžmaju.

Kako pomembno za vaše navdušenje nad jazzom je bilo to, da je bil vaš očim Don Cherry?

Čedalje bolj se potrjuje, da so se svoboda in ustvarjalnost free jazza in vse, kar je počel moj oče, v menizasidrali že davno, čeprav sem vedno delala stvari, ki niso imele zveze z jazzom, ampak jazz res lepo zaokrožuje vse, kar sem delala doslej.

Mama Švedinja, oče iz Sierraleonec, očim Američan – kaj od tega imate za svojo narodnost?

(smeh) Zelo dobro vprašanje. Ko sem se z družino pred osmimi leti vrnila v Stockholm, sem si končno prišla na jasno, da sem Švedinja – čeprav imam afriške korenine in sem odraščala v New Yorku ter dolgo živela v Londonu.

Bi rekli, da je ta etnična mešanica kriva za vaše preizkušanje različnih žanrov, od popa do hiphopa, triphopa, world music in jazza?

Odraščala sem v družni, v kateri je bila glasba vedno navzoča. Mama je bila umetnica, oče jazzovski glasbenik, imeli smo ogromno zbirko različnih plošč in glasbe nikoli nismo obravnavali po žanrih. Tako so name vplivale različne zvrsti, punk je bil takrat velika zgodba, potem sem odkrila hip hop in afriško glasbo ... In ja, ne upoštevam meja v glasbi.

Večina vas pozna po duetu 7 Seconds s senegalskim zvezdnikom Youssoujem N'Dourjem. Ste se zavedali, da bo pesem tako odmevna po svetu, tudi v tretjem svetu?

Nikakor ne. Vedeli smo le, da delamo nekaj posebnega. Vse se je zgodilo čisto spontano, zato nas je odziv tako presenetil, in smo ponosni, da pesem živi še danes. Še danes mi ljudje pripovedujejo zgodbe o tem, kje so bili in kaj se jim je dogajalo, ko so jo prvič slišali.

Ste še v stikih z Youssoujem? Mislim, da je zdaj minister v senegalski vladi ...

Ja, diplomatski potni list ima že dvajset let, ker na neki način on vodi to državo, in to že dolgo. Ogromno je naredil za Senegal in Afriko. Afriki vlada korupcija in on ljudem vliva upanje. Je predsednik ljudskih src. Ko se je v domovino vrnil z grammyjem, ga je na letališču pričakalo pet tisoč ljudi.

Tudi vi ste bili večkrat nominirani za grammyja, med drugim za album Raw Like Sushi leta 1990, ko sta kipec odnesla člana skupine Milli Vanilli. Sledil je škandal, po katerem so jima kipec vzeli. So ga dali vam?

(krohot) Ne, ampak imate prav: morali bi ga dati meni, to je bil moj grammy! Sta se mi pa smilila ...

Smilila?! Saj sta vendar goljufala s pretvarjanjem, da pojeta!

To je res, ampak predstavljajte si, kako mora biti, ko igraš klovna in ti rečejo, da moraš skakati po odru in se pretvarjati, da poješ nekaj, kar so odpeli drugi. V glasbenem svetu ni večje sramote. Mislim, da je eden od njiju potem tudi naredil samomor. Žalostna zgodba. No, meni za grammyja v resnici ni bilo prav nič hudo, sovražim tekmovalnost v glasbi, zato na nagrade ne dam preveč in tudi raznih šovov z izbori talentov in popidolov ne podpiram.

Ker nimajo zveze z glasbo?

Tako je. Sem in tja res kdo zasije, ampak večinoma ti šovi tekmovalcem uničijo življenja.

Doslej ste posneli le tri samostojne albume, Raw Like Sushi (1989), Homebrew (1992) in Man (1996). Zakaj ste jih prenehali snemati?

Pravzaprav jih nisem prenehala snemati, le čas sem si vzela za družino (imam tri otroke) in za druge glasbene projekte in duete ... Bila sem tudi razočarana nad razmerami v glasbeni industriji. Mislim, da zdaj spet prihaja čas za soloalbum, upam, da že prihodnje leto.

Kakšen bo naslov?

Ne vem. Ne, to ni naslov! (smeh)

Kakšen odnos imate z bratom, pevcem Eagle-Eyeom Cherryjem?

Živi za vogalom in se vidimo skoraj vsak dan. Super brat je in dober prijatelj. Tudi on snema nov projekt, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

Ko ste dobili vnuka, ste bili verjetno najmlajša babica v šovbiznisu. Babica pri štiridesetih, ki je še vedno videti kot v tridesetih. Zdravo življenje ali geni?

Obstaja rek: »Blacks don't crack!« – črni se ne zlomijo (smeh). Imamo dobre gene in laže ohranjamo mladostni videz (smeh). Veliko se smejim, obkrožena sem z dobrimi ljudmi in ljubeznijo. Imeti vnuka je krasno, bila sem zraven pri porodu, to je bila čudovita izkušnja. Zelo smo si blizu in super je, da sem še dovolj mlada, da se lahko zabavam z njim. Ni mi treba skrbeti za njegovo preživetje, tako da ga lahko samo razvajam (smeh).