Izjave nagrajenih glasbenikov

Zlata piščal: Zala in Gašper in Tomi o nagradah in njihovem delu
 
Fotografija: Zala Kralj & Gašper Šantl sta novinca leta. Foto Zdenko Matoz
Odpri galerijo
Zala Kralj & Gašper Šantl sta novinca leta. Foto Zdenko Matoz

Edine slovenske glasbene nagrade, zlata piščal, so za uspehe v letu 2018 podeljene. Sinočnji večer je imel slovesnost, na kater so v Ljubljani že petič podelili glasbene nagrade zlata piščal. To podeljuje Društvo Zlata piščal, izbor pa opravi akademija strokovnjakov. Skupina Siddharta je prejela kar tri zlate piščali, in sicer za skladbo leta 2018 Medrevesa, kot izvajalec leta, hkrati pa si je za album Nomadi prislužila naziv album leta. Zanimivo je, da sta novinca leta 2018 Zala Kralj & Gašper Šantl, te dni dva najbolj znana slovenska glasbenika doma pa tudi v tujini. Nagrado za življenjsko delo pa je prejel Janez Bončina Benč.
 

Novinca leta

 
Najprej sta Zala Kralj & Gašper Šantl za Delo povedala, da sta si sedaj končno odpočila od izbora za pesem Evrovizije. »Bila sva tri dni doma in samo ležala ter počivala,« je povedal Gašer. Glede Evrovizije pa je nekoliko ironično nadaljeval, da »sta vesela, da si je marsikateri novinar dvignil rejting na njima. Sicer pa sva pričakovala nekoliko več razumevanja. Vendar je tako, da tisti, ki hočejo razumeti razumejo, tako da se nimava kaj za sekirati. Naredila sva najboljše kar znava.«
 
Glede na to, da sta v nekaj več kot enem letu postala zagotovo dva najbolj znana glasbenika v Sloveniji, nas je zanimalo, če se še vedno počutita kot novinca. »Res se nama je zdelo noro, da sva na začetku lanskega leta imela svoj prvi koncert, zdaj sva pa tu kje sva, v zgolj letu in pol. Lani sva prejela zlato piščal za skladbo leta, Valovi, ki nama je veliko pomenila. To da se najina pesem nekoga dotakne je največ kar lahko doseževa,« pravi Zala. Gašper pa nadaljuje, da »vsak mlad glasbenik pride do točke, ko želi živeti od glasbe. In midva sva bila v tistem obdobju, ko sva si to močno želela. S prejetim denarjem sva si končno kupila svojo opremo. Tako da nisva več bila odvisna od dobre volje najinih prijateljev.«
 
Zanimajo nas je tudi, kako se da sodobno pop glasbo, kot jo delata onadva, monetizirati. Gašper samozavestno odvrne, da na »milijon načinov« in utihne. »Res so pomembna socialna omrežja, čeprav nama to večinoma ni všeč, ker je tam vse tako osebno in se ne moreš dovolj odmakniti od vsega. Mislim, da če si nekaj dovolj želiš in če delaš za to, potem lahko tudi na koncu od tega živiš,« preprosto pojasni Zala. »Najino pravilo, ki naju je pripeljalo do sem, je to, da se neprestano učiva od ljudi, ki o dosti stvareh vedo več od naju. In na osnovi tega delava najboljše odločitve kar se da v tem trenutku,« je še dodal Gašper.
 

Moč družabnih medijev

 
Ni dvoma, da so jima družabni mediji bili v veliko pomoč pri popularizaciji, vendar pa sta bila po drugi strani, predvsem od anonimnih komentatorjev, deležna številnih nesramnih pa tudi vulgarnih komentarjev. Zato nas je zanimalo, ali sta že postala debelokožna in odporna na take vplive. »V bistvu je tako, da takih komentarjev nisva brala, ker sva vseeno toliko pametna. Po drugi strani pa sva dobila res veliko lepih sporočil in lepih komentarjev, da bi se bilo brez veze ukvarjati s slabimi. Sva pa hvaležna vsakemu, ki nama je napisal kaj lepega,« pojasni Zala.
 
Izdala sta EP s štirimi skladbami, zato nas je zanimalo, ali se je počasi že nabralo dovolj pesmi za album, če sploh še razmišljata o taki obliki glasbenega izdelka. »Jaz imam zelo rada albume! Čez en teden bova izdala nov singel v angleščini, za konec letošnjega leta ali v začetku naslednjega pa načrtujeva tudi izdajo albuma,« pravi Zala. Gašper pa je še povedal, da nimata nič proti albumom, »sva pa proti temu, da se glasba dela na konceptu količine in ne kakovosti. Zdi se nama, da je preveč glasbe, ki je narejena na prehiter način. Midva že leto in pol teživa k temu, da narediva album, vendar si za vsako pesem na plošči vzameva toliko časa, kot je le treba, da je vsaka pesem popolna.«

Siddharta so trojni piščalkarji. Foto Zdenko Matoz
Siddharta so trojni piščalkarji. Foto Zdenko Matoz

 

Trojni piščalkar

 
Tomija iz Siddharte smo povprašali, kaj meni o nagrajevanju in tekmovanju v umetnosti. »Tudi jaz nisem pristaš tekmovanja v umetnosti. Okusi so tako različni, vendar priznanje vedno dobro dene. Če si nominiran in tudi kasneje, če nagrado dobiš, je to potrdilo, da to delaš za ljudi. Zato tudi izdaš album, delaš glasbo in nastopaš. Umetniki smo na eni strani videti, kot ljudje z močnimi hrbtenicami, po drugi strani pa nisi popolnoma prepričan ali iz tebe prihajajo stvari, ki bi zanimale še koga drugega. Ne moreš vedeli ali jih posiljuješ ali pa jim rišeš lepše življenje. Nagrado dobiš seveda za slednje.«
 
Taki dvomi oblegajo številne umetnike, o čemer pričajo njihove biografije, zadnje čase pa tudi glasbeni biografski filmu. Zato smo Tomija vprašali, Ali je Siddharta dovolj dobra za Siddharto. »Glede na to, da vztrajamo pri tem, se gotovo imamo za dovolj dobre, da svoje stvari damo ven. Velikokrat pa smo v obdobju, ko se nam nič, kar naredimo, zdi dovolj dobro.
 
To so neki taki posebni prelomi. Težko je najti neko ravnovesje ali je neka pesem dovolj dobra ali popolnoma zanič. To je odvisno tudi od počutja. Ene stvari, ki jih ustvarjaš, so en dan prečudovite, drug dan pa za stran vrečt. Težko je ovrednotiti neko pesem. Glasba se poigrava s čustvi, ta pa so vsak dan drugačna.«
 

Vpliv pričakovanj

 
Siddharta so že nekaj več kot dve desetletji ena vodilnih slovenskih glasbenih zasedb. Temu primerna so tudi visoka pričakovanja od vsakega naslednjega albuma, vsake naslednje pesmi, koncerta. Zanimalo nas je ali člani taka pričakovanja čutijo, kot neke vrste pritisk ali pa so še vedno dovolj svobodni da naredijo, kar se jim zdi prav. »Mi ne čutimo nobenega pritiska. Imamo vso svobodo in od sebe pričakujemo, da naredimo najboljše, na naredimo nek presežek, ki bo najbolj primeren času, v kateremu ustvarjamo. Glede na to, da smo po vsej verjetnosti vsak dan bolj modri, skušamo biti boljši od tistega, kar smo prej ustvarili. Tako da je v bistvu največ pričakovanj in zahtev ravno z naše strani.
 
Zadovoljiti nas je pravzaprav najtežje. Sicer pa vse kar smo naredili, je del nas, tega ne moremo niti želimo zatajiti. Plošč ne moreš odposneti,« smeje razlaga pevec Siddharte.
 
Vprašali smo ga tudi, kako doživlja te radikalne spremembe v glasbeni industriji zadnjih dvajset let. Člani skupine namreč vsi živijo od glasbe. Je to uspeh? »Uspeh je že v tem, da lahko na tem trgu živimo samo od glasbe in to že skoraj dvajset let. Nismo neki bogataši, da bi izstopali, ni s epa nam treba vsakodnevno boriti za kruh. V bistvu imamo v življenju v redu postlano, da lahko v miru ustvarjamo naprej.
 
Od svojega glasbenega dela lahko živimo. In po dvajsetih letih nam gre celo bolje, kot prej. Kar je čudno, glede na to, da je glasbena industrija takšna kot je in se denar vrti nekje povsem drugje, ne blizu nas. Na začetku smo bili mali in smo sami vlagali vase, potem smo nekje na sredi bili večji, vendar je glasbena industrija razpadala. Sedaj pa imamo že toliko repertoarja, da preko avtorskih pravic, lahko dobimo nekaj, da lahko kolikor toliko dobro 

Komentarji: