Jazzinty za širitev obzorja in izpopolnjevanje glasbenega znanja

Novomeški festival praznuje dve desetletji obstoja

Objavljeno
08. avgust 2019 08.50
Posodobljeno
08. avgust 2019 08.50
Jure Dolinar je vodja produkcije festivala Jazzinty. Foto Voranc Vogel
Novomeški Jazzinty lahko razdelimo na dve veji. Festivalski del ponuja koncerte domačih­ jazzovskih izvajalcev, mentorjev­ in udeležencev delavnic, druga­ veja pa do priljubljene glasbene­ delavnice za začetnike in profesionalce.

Letos praznuje festival dvajset­letnico obstoja. V tem času se je na tamkajšnjih delavnicah učilo več kot 1000 ljubiteljev glasbe, ki jih je poučevalo več kot 60 mentorjev. Hkrati je bilo v okviru festivalskega programa, jazzovskega cikla in jazzovskega abonmaja približno 300 koncertov. Pred začetkom jubilejne izvedbe smo se pogovarjali z vodjem produkcije Juretom Dolinarjem.
 

Dve desetletji je zavidljiva starost. Kako se s te razdalje spominjate prvih korakov, kakšna je bila takrat scena?

Slovenska jazzovska scena ima močno tradicijo, ki je bila omejena na festivale z večinoma tujimi izvajalci, nekaj dobrih orkestrov, nekaj klubov in tu in tam kakšen ljubljanski jazz band. Bilo je malo slovenskih izvajalcev, solistov, jazzovskih zasedb, avtorjev ali albumov, če govorimo o slovenskih glasbenikih in avtorski kompoziciji v sodobnem jazzu. Izobraževanje je bilo omejeno na en oddelek takratne Srednje šole za glasbo in balet, v drugih šolah jazza skoraj ni bilo. Tudi koncertirati, snemati in izdajati albume za mlade glasbenike je bilo tako rekoč nemogoče. Na sceni je bilo nekaj prodornih pionirjev, kot so Igor Lumpert, Jure Pukl, Robert Jukič, ki so se izobraževali v tujini, sicer pa so bile priložnosti za nove generacije skromne. Pojav interneta, družbenih medijev ter seveda formalnega in neformalnega izobraževanja je spreminjal podobo slovenske glasbene krajine. Največji kontrast je danes viden med ravnjo glasbenega znanja pri današnjih udeležencih delavnice in tistih pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Če so včasih prišli na delavnico amaterji z osnovnim 'rockerskim' znanjem, danes pridejo mladostniki, stari od petnajst do dvajset let, ki že resno igrajo jazz.
 

Kaj je bila takrat vaša motivacija, kaj so bile največje ovire?

Toliko bolj drzno je bilo seveda ustvarjanje sodobne jazzovske produkcije v nekem obrobnem, regionalnem okolju, kot je Novo mesto. Izhodiščno idejo je predstavil in razvijal violinist Marijan Dović, ki je kasneje s takratnim direktorjem Mladinskega centra LokalPatriot Markom Zajcem realiziral prve delavnice. Celotno ekipo je vodila želja po ustvarjanju programov, ki smo jih pogrešali v lokalnem okolju.­ Hoteli smo ustvariti sceno, ki bi obogatila lokalno kulturno okolje in zadovoljila potrebe po raziskovanju, znanju in razvoju. Težave, s katerimi smo se spoprijemali v prvih letih, so bile gotovo finančne in tehnične, na primer pomanjkanje prenočitvenih kapacitet. V programskem smislu pa tudi pomanjkanje kompetentnih mentorjev in slab vpis udeležencev z jazzovskim predznanjem, ki so bili nujni za vsaj osnovno jazzovsko muziciranje. Težko je bilo sestaviti primeren program za sklepni koncert, če ritem sekcija ni obvladovala vsaj osnov swinga in jazzovske harmonije.
 

Bi z današnjim znanjem in izkuš­njami kaj naredili drugače?

Bistvene spremembe niti niso nujne, ker je koncept od začetka postavljen premišljeno in stabilno. Prav tako so skoraj vsako leto določene mehke spremembe; novo umetniško vodstvo, več poudarka na igranju in improvizaciji. Morda bi lahko vložili več energije v nacionalno in mednarodno mreženje.
 

Festival je opazno zaznamoval domačo glasbeno sceno. Kaj so bili po vaši oceni ključni dogodki?

Vedno radi poudarimo, da Jazzinty ni le festival z nekaj koncerti, temveč bolj inkubator glasbene ustvarjalnosti, ki s koncerti, jam sessioni, delavnico ter intenzivnim povezovanjem med mentorji in udeleženci pusti sledi na celot­nih generacijah. Reggie Workman in prvi mentorji na delavnici so začrtali jasne usmeritve, ključni premiki so se dogajali od leta 2004 in 2005, ko smo na delavnico in festival povabili velika imena svetovnega jazza, kot so Jerry Bergonzi, John Abercrombie, Barry Harris, Randy Brecker, Bill Evans … Ti legendarni posamezniki so ves teden delali z mladimi slovenskimi glasbeniki, imeli koncerte, se družili in tudi neformalno delili izkušnje in znanje. Zato je delavnica postala prepoznavna tudi zunaj meja Slovenije in vse več je bilo udeležencev iz okoliških držav. Ti so prinašali nove perspektive tudi za slovenske glasbenike in dvigovali raven muziciranja. Takrat se je Jazzinty povezal s konservatorijem Prins Claus iz Groningena, na katerem je študirala mala četica slovenskih jazzistov. Vrsto let so imeli pomembno vlogo nagrada jazzon, ki je spodbujala jazzovsko kompozicijo, glasbena zbirka Goga musica in cikel koncertov Jazzinty abonma.
 

Veliko udeležencev delavnice je pozneje zakorakalo na uspešno glasbeno pot.

Res je, med prvimi udeleženci delavnice so bili Severa in Gal Gjurin, Katja Šulc, Lenart Krečič, Janez Dovč, Dominik Bagola, Kaja Draksler, Kristijan Krajnčan in mnogi drugi, ki so kasneje uspešno nadaljevali kariero. Za veliko udeležencev je bila prav udeležba­ na poletni delavnici Jazzinty prelomna točka za udejstvovanje v jazzovski glasbi. To so bili mladi posamezniki, ki so pogumno izbrali težjo pot študija v tujini in igranja jazza. Za mnoge je bil Jazzinty širitev obzorja in izpopolnjevanje glasbenega znanja, ki so ga kasneje uporabili v drugih glasbenih žanrih ter pri ustvarjanju lastne glasbe. Verjamem, da smo pustili kakšno sled in da je Jazzinty komu spremenil življenje – na bolje, seveda.

image
Fotografija lanskih udeležencev delavnice Foto Davorin Pavlenič

 

Kako se je festival v zadnjih deset­letjih spremenil, kaj je pridobil?

Zadnjih nekaj let se festival in delavnica posvečata predvsem novim trendom v glasbi, ki je vse bolj nadžanrsko neopredeljena in raziskovalno drzna, Jazzinty pa postaja poligon mladih in svežih idej. Upam, da bodo ti znali izkoristiti tradicijo in potencial, ki ga ima projekt. Verjamem, da je projekt dovolj kakovosten in zrel, da lahko še pridobi tudi na mednarodni ravni. Želimo si, da Jazzinty po dvajsetih letih empirično dokazljivih rezultatov in svežih programov ne bi ostajal na repu financiranja ministrstva za kulturo in drugih javnih sredstev.
 

Kakšna so bila vodila pri sestavi letošnjega programa?

Zadnji dve leti program so­ustvarjajo mladi umetniški vodja, jazzovski basist Domen Bohte, in posvetovalni umetniški svet. Na delavnico in festival so povabili nova imena izkušenih mentorjev in mednarodno priznanih glasbenikov, katerih ustvarjalnost sledi novim smernicam v svetu sodobne jazzovske glasbe. Tako kot vsako leto bo delavnica potekala ves dan na Glasbeni šoli Marjana Kozine, kjer se jazzovski navdušenci seznanjajo z osnovami in naprednejšimi praksami improvizacije, skupinske igre, kompozicije in jazzovske teorije, ki jih mentorji podajajo s praktičnimi vajami, predavanji in individualnimi urami. Kot novost se ustaljenemu kurikulumu mednarodne delavnice pridružuje kategorija osnove jazzovske glasbe pod vodstvom novomeške jazzovske vokalistke Ane Čop. V to kategorijo so vabljeni vsi glasbeniki, ki imajo izkušnje z glasbo (klasično, pop, rock, funk) in si želijo razširiti znanje z osnovami jazzovske teorije, improvizacije, kompozicije in interakcije.
 

V okviru koncertov se nadaljuje cikel 'mladi raziskovalci'.

V ciklu se bo v treh večerih, v treh zasedbah, predstavil mladi slovenski kontrabasist in skladatelj Gašper Livk. Preostale večere je festivalski program zasnovan predvsem na novih trendih v jazzu, katerih nosilci so mentorji delavnice Jazzinty. Festivalski koncerti tako predstavijo mentorje v svežih, spontanih in unikatnih situacijah. Prisluhnili bomo izjemnima Lindi Oh in Fabianu Almazanu. Slednji je mednarodno priznani pianist, član več zasedb, med drugim tudi svetovno znanega E-Collectiva, zasedbe ameriškega trobentača Terencea Blancharda, ki je bil med drugim nominiran za oskarja za filmsko glasbo. Linda Oh je ena od najbolj iskanih basistk na svetu, ki je kljub mladosti delila oder z jazzovskimi legendami, kot so Joe Lovano, Pat Metheny in Vijay Iyer. V nadaljevanju bomo slišali solo koncert vokalista Michaela Maya. Mladi pevec se je lani priključil zasedbi legendarnega pianista Herbieja Hancocka in velja za enega od najbolj unikatnih pevcev na svetu. Njegov zaščitni znak so solo koncerti, med katerimi uporablja široko paleto efektov. Na skupnem koncertu bo celotna mentorska zasedba pripravila projekt A Different Point of View ter predstavila svoj pogled na brezčasne jazzovske standarde. Edinstvena priložnost, da lahko vse svetovno priznane glasbenike slišite skupaj na enem odru. Petkov večer bo tradicionalno plesno naravnan. Predstavila se nam bo mlada, v New Yorku živeča pevka Alina Engibaryan. Kljub mladosti je v bogati karieri sodelovala s številnimi zvezdami jazzovske scene, kot so Alex Sipiagin, Al Jarreau, Michael League, Snarky Puppy, in je pred kratkim izdala album We Are pri založbi GroundUP Music, katere urednik je basist in vodja skupine Snarky Puppy Michael League. Tudi sklepni koncert bo v novi preobleki, saj se nam bo predstavilo kar deset zasedb, ki simbolizirajo glasbo vsakega mentorja, z lastnimi kompozicijami in skladbami njihovih vzornikov.