Jazzovski konec tedna v Cerknem

Letošnji festival Jazz Cerkno bo imel deset nastopov zasedb z glasbeniki iz 18 držav s široko paleto jazzovskih smernic, od naslanjanja na tradicijo do modernih tendenc in eksperimenta. Pester program dopolnjujejo razstava, delavnice in filmska projekcija. O velikem festivalu v majhnem mestu smo se pogovarjali z Boštjanom Cvekom, direktorjem festivala Jazz Cerkno.

Kaj je bilo vodilo letošnjega izbora programa festival Jazz Cerkno?

Kot vsa prejšnja leta, program nima vodil, ampak gre v smeri iskanj, v smeri, da želimo zaobseči raznolike vidike današnjega jazza … Poleg tega mora biti izbran program in zasedba v njem v tem trenutku delujoča, ustvarjalna, to pomeni, da glasbeniki izdajajo plošče, so na turnejah. V program nikogar ne uvrščamo na osnovi imena ali glede na minulo delo. To velja tako za domače, kot tudi za tuje glasbenike. Festival je doma in v svetu cenjen tak, kot je, tudi zaradi dejstva, da se organizatorji nikoli ne zanašamo na minulo delo.

Na katere glasbenike ste posebej ponosni, da so se odzvali povabilu in zakaj?

Ponosni smo na program v celoti. Tudi letos ne izpostavljamo posameznikov. Ne le da je to nehvaležno, ampak prej gre za to, da je pri tako sestavljenem programu to nemogoče in nekorektno tako do glasbenikov in nekorektno do obiskovalcev. Prav slednji so ljubitelji raznolikih področij jazza, to pomeni, da vsak od njih v programu najde svojega favorita.

Kakšen odnos imajo glasbeniki, ki pridejo prvič nastopati v Cerkno, do festivala? Se vprašujejo, kam ste jih to zvlekli?

Po sedemnajstih letih se obiskovalci iz tujine, tako glasbeniki in njihovi posredniki kot kritiki in poslušalci, ne sprašujejo več o okolju, kjer naš festival deluje (čeprav Cerkljansko močno vpliva na njihova počutja), ker je to nekaj povsem normalnega. Kdor ve, zakaj je prišel oziroma kaj ga je pripeljalo v Cerkno, se počuti v redu ravno tako kot v Parizu, Pekingu, New Yorku. Ta dimenzija, koliko betona je okrog tebe, sploh ni pomembna. Res pa je, da se čudijo in kažejo spoštovanje do festivala, češ kako nam uspe festival ohranjat tak, kot je. V vseh sedemnajstih letih ni niti za malenkost nazadoval, tako programsko kot produkcijsko ali pa glede odmevnosti.

Z leti ste dobili zvesto občinstvo, nedavno pa še dokumentarec. Kaj vse to pomeni za Cerkno?

Film o festivalu Jazz Cerkno je en krasen povzetek festivalskega utripa Cerknega z okolico. Je krasno logično nadaljevanje začetega pred sedemnajstimi leti, prišel pa je ravno ob pravem času. Opažamo, da odmevi po filmu dajejo vedeti, da se je s festivalom poistovetil še zadnji skeptik, ki se je bal priznati, da so dogodki v naši organizaciji, ki so le eni od dogodkov izmed še močno aktivnih društev na raznih področjih, gonilo promocije Cerknega in regije, pa seveda tudi Slovenije, v tujini.

V kolikšni meri so domačini vzeli to nenavadno jazzovsko združbo za svojo?

Vtisi obiskovalcev, po večini že stalnih, pričajo o tem, da domačini v bistvu niso ta dogajanja in vse, kar gre poleg, vzeli za svoje ali pa da so se s tem sprijaznili. Vendar tako oni kot obiskovalci se že od samega začetka med seboj družijo, si pomagajo, kar je pa še najbolj pomembno, se pogovarjajo – kar je dandanes prava redkost! Vse to pa vpliva, da domačini pozabijo oziroma so strpni do nevšečnosti (predvsem logističnih, kot so zapore cest), ki so za realizacijo tako obširnega in zahtevnega projekta neobhodne. Tu pa jim gre vsaka čast!

Kako vam uspeva privabiti dovolj občinstva, da se finančno pokrije tako zahteven projekt, ki ni komercialno naravnan? Koliko javnega denarja prek občine ali države je vpletenega?

Že pred desetimi leti, ko je naše delovanje preraslo interes delovanja bara Pr' Gabrijelu, smo si zadali cilj, da je nadaljevanje programa v prihodnje smotrno le v primeru, da je to skupni projekt Ministrstva za kulturo in lokalne skupnosti. Mi kot organizatorji pa skrbimo za še boljše izvedbe, razpoznavnost in odmevnost tako doma kot v tujini. Navkljub težkim časom v državi in gospodarstvu, lahko rečem, da tako država in lokalna skupnost z višino svoje podpore dajeta vedeti, da gre za skupni projekt, ki pripomore k bogatenju kulturnega duha naše, od teh dogodkov odročne regije, in njene prepotrebne promocije. Ministrstvo in lokalna skupnost, torej občina Cerkno, skupaj pokrivata 70 odstotkov vseh stroškov, drugo pa pride od sponzorjev in prodanih vstopnic.

To pa ne pomeni, da ni finančnih problemov. So, ampak ti problemi pomanjkanja denarja so pri tako nekomercialnem početju več kot normalni. Z njimi se ubadamo od samega začetka, ampak z njimi se soočajo tako organizatorji v z nafto bogati Norveški kot drugje po svetu.