Juan de Marcos Gonzalez: Vsak ima rad kubansko glasbo
Vodja zasedbe Afro-Cuban All Stars, ki bo zvečer nastopila v Cankarjevem domu
Odpri galerijo
Juan de Marcos Gonzalez, popularizator kubanske glasbe po svetu.
Foto: Mark Robbins
Kubanski glasbenik Juan de Marcos Gonzalez je bil umetniški vodja na legendarnih smejanjih Buena Vista Social Club, ko so nastali trije znameniti albumi A Toda Cuba le Gusta, Buena Vista Social Club in Introducing...Rubén González. Z vodjo zasedbe Afro-Cuban All Stars, ki se občasno vrača v Ljubljano, smo se pogovarjali o teh zgodovinskih posnetkih, turnejah, glasbenem šolanju, afro-kubanski glasbi ter njegovem doktoratu iz kmetijstva. Zasedba bo ob 20. uri nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Za nas je povsem normalno, da imamo veliko turnej. Trenutno smo na evropski turneji, nato pa se bomo odpravili v Avstralijo, kjer imamo šest koncertov. Temu pa bo sledila še turneja z desetimi koncerti po Združenih državah Amerike.
Ljubljana mi je zelo všeč, je res lepo mesto.
Osnovni načrt je bil, da bi skupaj posneli tri albume, kar se sedaj imenuje Buena Vista Social Club sessions. Žal afriški glasbeniki niso mogli priti, zato smo snemanje opravili le s kubanskim glasbeniki. Glasbeniki iz Malija, kjer Kuba ni imela ambasade, so morali poslati potne liste v Pariz, da bi na tamkajšnji kubanski ambasadi dobili vize. Nato pa so se njihovi potni listi izgubili. Zato, žal, niso mogli priti.
Pri tem projektu ni imel nikakršnega vpliva, sem ga pa povabil, da je odigral solo na slide kitari v pesmi Alto Songo. Njegov projekt je bil album, ki se imenuje Buena Vista Social Club.
Sicer sem pa me je že vrsto let preganjala ideja, da bi naredil glasbeno posvetilo mojemu očetu, prav tako velikemu glasbeniku. Bil je popularen v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. S producentom Nickom Goldom iz založbe World Circuit Records sva želela sprva posneti le en album s kubansko glasbo, ki je bil popularna v petdesetih letih prejšnjega stoletja, zlatega obdobja kubanske glasbe.
Potem pa je Gold dejal, da bi posneli še enega, na katerem bi predstavili bolj lahkoten zvok s zahodnega dela Kube. Ta album je sedaj znan, kot Buena Vista Social Club. Po teh dveh albumih nam je ostalo še nekaj denarja in smo se odločili posneti še prvi solo album našega pianista Rubéna Gonzáleza z naslovom Introducing...Rubén González.
Glasba sveta niso ravno zelo komercialna glasba. Založbe, ki jo izdajajo, običajno nimajo veliko denarja za marketing ter promocijo. Zato je treba čim več nastopati, da lahko prodajaš albume. Le tako je to mogoče. Za potrebe snemanja teh treh albumov smo oblikovali zasedbo Afro-Cuban All Stars, katere umetniški vodja sem. V njem so sodelovali najboljši kubanski glasbeniki, ko so spremljali izvrstne soliste.
Po izdajo albumov smo dobivali ogromno ponudb za nastope, saj so bili albumi velik svetovni uspeh, ki ga nismo pričakovali. Res ni bilo pričakovati, da bi albumi, na katerih nastopajo tudi zelo stari kubanski glasbeniki in glasbenice, postali tako priljubljeni in uspešni.
Zanimanje za našo glasbo je bilo tako veliko, da smo zasedbo razdelili v dve. Jaz sem organiziral spremljevalno zasedbo za znamenitega pevca Ibrahima Ferrerja, si je sicer nastopala pod imenom Buena Vista social Club, ki pa to v resnici ni bila, saj nas nekaj ključnih članov ni sodelovalo v njej. Druga zasedba pa je Afro-Cuban All Stars.
Res me je sram, da nekateri tako brez zadržkov zlorabljajo to ime in v bistvu goljufajo občinstvo. Jaz tega nikoli nisem naredil. Jaz v resnici lahko rečem, da sem Buena Vista Social Club, saj sem ustvaril to zasedbo, jo vodil in skrbel za vse te glasbenike. Zanjo sem tudi pisal glasbo in aranžmaje, vendar nisem nikoli uporabil naziv Buena Vista Social Club kot vabo za moje nastope. Ne moreš imeti Buena Vista Social Club če v njem ni Compaya Segunda, Rubéna Gonzáleza, Ibrahima Ferrerja, Eliadesa Ochoe in drugih. To je laž.
Seveda se je zasedba močno spremenila, tako da je do sedaj bilo kar 12 različnih zasedb. Običajno na nekaj let povsem spremenim zasedbo. Nočem biti z istimi glasbeniki dolgo časa. Rad pa z izvrstnimi in vodilnimi kubanskimi glasbeniki oblikujem zasedbo. Odvisno od tega, kakšno glasbo želim v prihodnje izvajati z zasedbo, tako tudi izberem njene člane. Zdi se mi, da je tako bolje.
Res izbiram najboljše glasbenike, vendar morajo biti tudi dobre, prijazne osebe. Najbolj pomembno je, da imaš v zasedbi prijetno atmosfero in varno okolje.
Kubanska glasba je precej drugačna od glasbe na drugih koncih sveta. Imamo vplive afriške glasbe, ter evropske, še posebej francoske in španske glasbe. Mešanica glasbe, ki je nastala, nima poudarka na prvi dobi, kar je običajen poudarek zahodnejše glasbe, temveč na četrti dobi. Zato je kubanska glasba tako plesna.
Pa še nekaj je. Od naših afriških prednikov smo podedovali navado, da noto ne igramo točno na dobo, temveč malce zamaknjeno. Imamo nek rubato, tako da radi note odigramo malo prej ali kasneje na pričakovan ritem. Temu tudi pravimo la sandunga in to dela kubansko glasbo nekaj posebnega. Zato ima vsak ima rad kubansko glasbo.
Žal smo bili zaradi političnih razlogov in gospodarske blokade otoka dolgo časa odsotni s svetovnega glasbenega trga. Zadnjih dvajset let pa je precej bolje. Kubanske zasedbe veliko nastopajo po vseh krajih sveta. Ljudje so namreč ugotovili, da je salsa, ki je svet začela osvajati iz New Yorka v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, v bistvu kubanska glasba. Salsa je komercialni izraz za kubansko glasbo, ki jo igrajo tujci.
No imam znanstveni doktorat iz kmetijstva, kakor tudi iz glasbe. Kot veste imamo na Kubi zelo dober izobraževalni sistem in lahko obiskujemo zelo dobre univerze. Moj oče nikoli ni želel, da bi tudi jaz postal glasbenik, ker je vedel, da je to precej trpek kruh. Želel je, da imam pravi poklic s pravo kariero, kot odvetnik ali zdravnik. Tako sem študiral oboje. Ko sem diplomiral iz kmetijstva na univerzi, sem šel nato naredil leta 1990 doktorat na temo znanosti v kmetijstvu v Rusiji. Ves čas sem pa tudi igral. Ko je moj oče marca tega leta umrl, sem julija postal poklicni glasbenik. Že prej pa sem veliko nastopal z zasedbo Sierra Maestra in hkrati poučeval na univerzi.
Kubanski glasbeni konzervatorji so vrhunski. Veliko sem tudi poučeval glasbo na najboljših ameriških univerzah kot so Yale in Madison v Winsconsinu. Ugotovil, sam da so učenci naših srednjih glasbenih šolah, bolje pripravljeni kot pa študentje tamkajšnjih univerzah, za kar morajo plačati tudi po 50.000 evrov šolnine.
Na kubanskih glasbenih šolah in konzervatorjih ni šolnine, vendar morate biti res dobri, da vas sprejmejo. Imamo štiriletno osnovno, štiriletno srednjo šolo za glasbe ter petletni glasbeni študij univerzi. Na njih poučujejo le klasično glasbo in to po strogem ruskem sistemu. Če bi pa radi igrali jazz, se boste tega morali naučiti sami ob poslušanju albumov Johna Coltrana, Milesa Davisa, Dizzyja Gillespieja, Wyntona Marsalisa in podobnih.
Mislim, da se pri tem kar uspešen. V življenju sem naredil dve stvari, na kateri sem posebno ponosen. Želel sem ohraniti duha afro-kubnakse glasbe in ga popularizirati po celem svetu. Z nastopanji po različnih koncih sveta, želim svetu prenesti sporočilo glasbe in kulture mojega otoka. Drugo pa je, da sem bil jaz tisti, ki je dal še eno priložnost ljudem, ki so bilo že zelo stari in so padli v pozabo, nekateri tudi v revščino. S projektom Buena Vista Social Club sem jih spet postavil na oder. Večinoma so bili prijatelji mojega očeta in sem jim z vrnitvijo na oder omogočil srečen in dostojen konec njihovega življenja.
V Ljubljani in Sloveniji ste že nekajkrat nastopili. Imate še vedno radi dolge svetovne turneje?
Za nas je povsem normalno, da imamo veliko turnej. Trenutno smo na evropski turneji, nato pa se bomo odpravili v Avstralijo, kjer imamo šest koncertov. Temu pa bo sledila še turneja z desetimi koncerti po Združenih državah Amerike.
Ljubljana mi je zelo všeč, je res lepo mesto.
Projekt Afro-Cuban All Stars je bil sprva mišljen kot čezatlantsko sodelovanje med kubanskimi in afriškimi glasbeniki. Vi ste bili pripravljeni, Afričanov pa ni bilo.
Osnovni načrt je bil, da bi skupaj posneli tri albume, kar se sedaj imenuje Buena Vista Social Club sessions. Žal afriški glasbeniki niso mogli priti, zato smo snemanje opravili le s kubanskim glasbeniki. Glasbeniki iz Malija, kjer Kuba ni imela ambasade, so morali poslati potne liste v Pariz, da bi na tamkajšnji kubanski ambasadi dobili vize. Nato pa so se njihovi potni listi izgubili. Zato, žal, niso mogli priti.
Prvi album A Toda Cuba le Gusta, ki je nedavno spet izšel v osveženi različici, ste posneli z legendami kubanske glasbe. Kakšno vlogo je pri tem imel ameriški kitarist Ry Cooder?
Pri tem projektu ni imel nikakršnega vpliva, sem ga pa povabil, da je odigral solo na slide kitari v pesmi Alto Songo. Njegov projekt je bil album, ki se imenuje Buena Vista Social Club.
Sicer sem pa me je že vrsto let preganjala ideja, da bi naredil glasbeno posvetilo mojemu očetu, prav tako velikemu glasbeniku. Bil je popularen v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. S producentom Nickom Goldom iz založbe World Circuit Records sva želela sprva posneti le en album s kubansko glasbo, ki je bil popularna v petdesetih letih prejšnjega stoletja, zlatega obdobja kubanske glasbe.
Potem pa je Gold dejal, da bi posneli še enega, na katerem bi predstavili bolj lahkoten zvok s zahodnega dela Kube. Ta album je sedaj znan, kot Buena Vista Social Club. Po teh dveh albumih nam je ostalo še nekaj denarja in smo se odločili posneti še prvi solo album našega pianista Rubéna Gonzáleza z naslovom Introducing...Rubén González.
Juan de Marcos in the Afro-Cuban All Stars
Foto: Luiz C. Ribeiro
Foto: Luiz C. Ribeiro
Zasedba Afro-Cuban All Stars je bila na vseh snemanjih?
Glasba sveta niso ravno zelo komercialna glasba. Založbe, ki jo izdajajo, običajno nimajo veliko denarja za marketing ter promocijo. Zato je treba čim več nastopati, da lahko prodajaš albume. Le tako je to mogoče. Za potrebe snemanja teh treh albumov smo oblikovali zasedbo Afro-Cuban All Stars, katere umetniški vodja sem. V njem so sodelovali najboljši kubanski glasbeniki, ko so spremljali izvrstne soliste.
Po izdajo albumov smo dobivali ogromno ponudb za nastope, saj so bili albumi velik svetovni uspeh, ki ga nismo pričakovali. Res ni bilo pričakovati, da bi albumi, na katerih nastopajo tudi zelo stari kubanski glasbeniki in glasbenice, postali tako priljubljeni in uspešni.
Zanimanje za našo glasbo je bilo tako veliko, da smo zasedbo razdelili v dve. Jaz sem organiziral spremljevalno zasedbo za znamenitega pevca Ibrahima Ferrerja, si je sicer nastopala pod imenom Buena Vista social Club, ki pa to v resnici ni bila, saj nas nekaj ključnih članov ni sodelovalo v njej. Druga zasedba pa je Afro-Cuban All Stars.
V Ljubljani je nastopilo, kar nekaj zasedb, ki so si prilastile naziv Buena Vista Social Club, čeprav vemo, da je izvirna zasedba imel le dva koncerta.
Res me je sram, da nekateri tako brez zadržkov zlorabljajo to ime in v bistvu goljufajo občinstvo. Jaz tega nikoli nisem naredil. Jaz v resnici lahko rečem, da sem Buena Vista Social Club, saj sem ustvaril to zasedbo, jo vodil in skrbel za vse te glasbenike. Zanjo sem tudi pisal glasbo in aranžmaje, vendar nisem nikoli uporabil naziv Buena Vista Social Club kot vabo za moje nastope. Ne moreš imeti Buena Vista Social Club če v njem ni Compaya Segunda, Rubéna Gonzáleza, Ibrahima Ferrerja, Eliadesa Ochoe in drugih. To je laž.
Je imela zasedba Afro-Cuban All Stars veliko sprememb v zasedbi?
Seveda se je zasedba močno spremenila, tako da je do sedaj bilo kar 12 različnih zasedb. Običajno na nekaj let povsem spremenim zasedbo. Nočem biti z istimi glasbeniki dolgo časa. Rad pa z izvrstnimi in vodilnimi kubanskimi glasbeniki oblikujem zasedbo. Odvisno od tega, kakšno glasbo želim v prihodnje izvajati z zasedbo, tako tudi izberem njene člane. Zdi se mi, da je tako bolje.
Res izbiram najboljše glasbenike, vendar morajo biti tudi dobre, prijazne osebe. Najbolj pomembno je, da imaš v zasedbi prijetno atmosfero in varno okolje.
Z omenjenimi tremi albumu se je svet spet začel zanimati za kubansko glasbo, mar ne?
Kubanska glasba je precej drugačna od glasbe na drugih koncih sveta. Imamo vplive afriške glasbe, ter evropske, še posebej francoske in španske glasbe. Mešanica glasbe, ki je nastala, nima poudarka na prvi dobi, kar je običajen poudarek zahodnejše glasbe, temveč na četrti dobi. Zato je kubanska glasba tako plesna.
Pa še nekaj je. Od naših afriških prednikov smo podedovali navado, da noto ne igramo točno na dobo, temveč malce zamaknjeno. Imamo nek rubato, tako da radi note odigramo malo prej ali kasneje na pričakovan ritem. Temu tudi pravimo la sandunga in to dela kubansko glasbo nekaj posebnega. Zato ima vsak ima rad kubansko glasbo.
Z albumi in filmom Buena Vista Social Club Wima Wendersa je svet, še posebej pa mlajše občinstvo, spet odkrilo glasbo vašega otoka.
Žal smo bili zaradi političnih razlogov in gospodarske blokade otoka dolgo časa odsotni s svetovnega glasbenega trga. Zadnjih dvajset let pa je precej bolje. Kubanske zasedbe veliko nastopajo po vseh krajih sveta. Ljudje so namreč ugotovili, da je salsa, ki je svet začela osvajati iz New Yorka v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, v bistvu kubanska glasba. Salsa je komercialni izraz za kubansko glasbo, ki jo igrajo tujci.
Rodili ste se v glasbeni družini. Torej vam je bila glasba usojena?
No imam znanstveni doktorat iz kmetijstva, kakor tudi iz glasbe. Kot veste imamo na Kubi zelo dober izobraževalni sistem in lahko obiskujemo zelo dobre univerze. Moj oče nikoli ni želel, da bi tudi jaz postal glasbenik, ker je vedel, da je to precej trpek kruh. Želel je, da imam pravi poklic s pravo kariero, kot odvetnik ali zdravnik. Tako sem študiral oboje. Ko sem diplomiral iz kmetijstva na univerzi, sem šel nato naredil leta 1990 doktorat na temo znanosti v kmetijstvu v Rusiji. Ves čas sem pa tudi igral. Ko je moj oče marca tega leta umrl, sem julija postal poklicni glasbenik. Že prej pa sem veliko nastopal z zasedbo Sierra Maestra in hkrati poučeval na univerzi.
Pravijo, da imate na Kubi dober izobraževalni sistem?
Kubanski glasbeni konzervatorji so vrhunski. Veliko sem tudi poučeval glasbo na najboljših ameriških univerzah kot so Yale in Madison v Winsconsinu. Ugotovil, sam da so učenci naših srednjih glasbenih šolah, bolje pripravljeni kot pa študentje tamkajšnjih univerzah, za kar morajo plačati tudi po 50.000 evrov šolnine.
Na kubanskih glasbenih šolah in konzervatorjih ni šolnine, vendar morate biti res dobri, da vas sprejmejo. Imamo štiriletno osnovno, štiriletno srednjo šolo za glasbe ter petletni glasbeni študij univerzi. Na njih poučujejo le klasično glasbo in to po strogem ruskem sistemu. Če bi pa radi igrali jazz, se boste tega morali naučiti sami ob poslušanju albumov Johna Coltrana, Milesa Davisa, Dizzyja Gillespieja, Wyntona Marsalisa in podobnih.
Na Wikipediji je zapisano, da ste ti zadali nalogo, da boste ohranjali kubansko ljudsko glasbo in to znanje predali mlajšim generacijam. Ste pri tem uspešni?
Mislim, da se pri tem kar uspešen. V življenju sem naredil dve stvari, na kateri sem posebno ponosen. Želel sem ohraniti duha afro-kubnakse glasbe in ga popularizirati po celem svetu. Z nastopanji po različnih koncih sveta, želim svetu prenesti sporočilo glasbe in kulture mojega otoka. Drugo pa je, da sem bil jaz tisti, ki je dal še eno priložnost ljudem, ki so bilo že zelo stari in so padli v pozabo, nekateri tudi v revščino. S projektom Buena Vista Social Club sem jih spet postavil na oder. Večinoma so bili prijatelji mojega očeta in sem jim z vrnitvijo na oder omogočil srečen in dostojen konec njihovega življenja.
